Las primeras 200 líneas.
Štenge.
Dvomim, da bom zmogel.
Družba, začnite brez mene.
Bom že prišel.
Super.
Notranji mir.
Notranji mir.
Srbeč nos.
Končno, notranji mir.
Kaj zdaj?
Kai, prijatelj.
Mojster Oogway.
Pred 500 leti sva zaključila boj!
Zdaj ga lahko nadaljujeva.
Dolgo si čakal.
Postal si močnejši.
V 500 letih v kraljestvu duhov pobereš kakšno malenkost.
Vsem mojstrom, ki so prišli sem, sem ukradel či.
Ne! -Ja.
Kmalu bom imel tudi tvojo moč.
Kdaj boš dojel? Več boš jemal, manj boš imel.
S tvojim čijem se bom končno rešil od tod in se vrnil v svet smrtnikov.
Tokrat te ne bo tam, da bi me ustavil.
To mi ni bilo usojeno.
Na to pot sem poslal drugega.
Ko ga bom našel, bom vzel tudi njegov či.
Čas je, da okusimo pravico!
Dva krožnika pravice, prosim.
Tri. -Tri. In štručke s tofujem.
Pekočo juho za Tigrico. Želiš več omake?
V ločeni posodi. -Za zraven. -Za zraven.
Daj, Zmajev vojščak! Zmoreš! -Daj, Zmajev vojščak!
Branite Dolino! -Zmajev vojščak!
Naprej, Zmajev vojščak! -Brani Dolino!
Niste se postavili v dramatično pozo.
Se moramo ob vsakem pristanku?
Ne podcenjujte učinka dramatičnega prihoda.
Nekateri mojstri zmagajo v boju, že ko brcnejo v vrata.
Dramatični vstop? -Mojster Shifu.
Zmajev vojščak ima prav. -A res? V bistvu sem hotel ...
A, ja. Mislim ja, imam.
Pred bojem s pestmi se boriš z močjo uma.
Torej, dramatično vstopiš.
Fina dramatika. Kaj proslavljamo?
Danes bom zadnjič vaš učitelj. -Zadnjič ... Čakaj.
Nisem vedel, da si bolan. Čeprav si malce ...
Nisem bolan. -Krepak. Majčkeno si krepak. Pravzaprav precej.
Zadnjič učim zato,
ker vas bo od danes naprej uril Zmajev vojščak.
Kaj?
Jaz naj bi učil? Zakaj ne Tigrica? Že zdaj ukazuje vsem.
Utihni, Po. -No, vidiš?
Tigrica ni Zmajev vojščak. Ti si.
Daj, no. To je peterka. Kaj jih lahko naučim?
Vedno se moraš več učiti, tudi ko si mojster.
Recimo, poglej to novo potezo.
Dramatični odhod.
Kaj je tam?
A se hecate?
Kam je šel?
Mojster.
Odšel je. Vse je kul.
Čakamo navodila, mojster.
Tvegaš le naše spoštovanje.
Resno, kaj lahko zamočiš? -Vse po vrsti.
Vse in še kaj več! -Dobro, dobro. Zamenjate.
Opica! Nepremična gora! -Prav, mojster.
Tigrica, tornadni premet! -Ja, mojster.
O, ne! Ogenj! -Ogenj! -Stojte!
Oprosti. Jaz sem kriv. Žerjav, visoko. Ne, nizko!
Ah, moj krempeljček.
Kača in Tigrica, postavita se v totem. In to strupen.
Hitro, ugriz žuželčjega roja
in progasta, ne, črtasta pekoča tuna.
Žal mi je.
Bravo, Po.
Ste se vsaj kaj naučili? -Ja.
Da ne znaš učiti. -In da se Tigrica hitro vname.
Ja, to je bila polomija.
Poju prav nič ne zavidam. -Kakšna zguba!
Kaj je Shifu mislil? -Kaj je Oogway mislil?
Mislim, da je slišal. -Nisem, niti besede.
Rekel je, da si zguba.
Žal mi je, Oogway.
Ne počni tega. -Kakšen je bil prvi dan?
Osramotil sem se. -Sem slišal.
Kdo ti je povedal? Tigrica? -Opica, Žerjav, Bogomolka,
tvoj ata, gospa Chow iz trgovine z darili, tiste race ...
In Tigrica.
Ti je povedala, da je bilo prvič in zadnjič? Ne grem se več.
Česa? Učenja ali ponižanja?
Obojega! Od kod ti sploh ideja, da sem lahko učitelj?
Vem, da ne zmoreš. -Kaj? Hotel si, da zamočim? Zakaj?
Če delaš le tisto, kar lahko, nikoli ne boš dosegel več, kot si že.
Saj niti ne želim! Všeč sem si tak, kot sem.
V resnici se sploh ne poznaš.
Kaj pa ... Seveda se poznam. Zmajev vojščak sem.
Kaj točno to pomeni, Zmajev vojščak?
Pomeni, da hodim sem in tja, boksam in brcam.
Dolino branim! In druge reči. -Boksaš in brcaš?
Misliš, da je mojster Oogway v tebi videl samo to?
Petstoletna prerokba ti je namenila, da boš izprašil par riti
in da se boš v mestu pozdravljal z zajčki?
Ja? -Ne.
Oogway je videl veličino, Po. Čeprav se nisem strinjal.
Več, kot ti vidiš v sebi.
Čaka te neverjetna moč.
Moč, ki si je sploh ne znaš predstavljati.
Kaj je bilo to? -To je či.
Kaj je či? -Energija, ki napaja vsako živo bitje.
Hočeš reči, da bom to lahko počel tudi jaz, če bom učil?
Ne. Če jih boš ti učil, bom jaz imel čas za take stvari.
Da bi obvladal či, moraš izpopolniti sebe.
Oogway je 30 let sam sedel v jami in se spraševal.
'Kdo sem jaz?'
'Kdo sem jaz?'
Jaz imam srečo, če mine pet minut, preden me zmotiš ...
Bom moral 30 let čepeti v neki jami? -Sčasoma že.
Ko boš mojster učitelj.
Učitelj? Nikoli se ne bom mogel primerjati s tabo.
Ne krojim te po svoji podobi.
Pomagam ti, da odkriješ sebe.
Da odkrijem sebe? Počakaj malo, to res nima ...
Blizu si, Shifu. Še malo bolj zmedeno govori, pa boš novi Oogway.
Brez zamere, mojster Oogway. Samo ...
Pustil ti bom uživati večni mir.
Kaj je ta kraj? -Bratova kmetija?
Če bi te pohodil, bi poginil? -Ja.
Kraljestvo smrtnikov.
Si slišal, Oogway? Tu sem.
Kai se je vrnil!
Kdo? -Kai. General Kai.
Vrhovni glavar vse Kitajske.
Žadni morilec. Mojster bolečin.
Morda sem bolj znan kot Zver maščevanja.
Ustvarjalec vdov?
Včasih sem delal z Oogwayem. -O, mojster Oogway!
Bil je izjemen bojevnik. -Slišali smo zanj.
Dovolj, nehajta. Tišina!
Pripeljite mi Oogwayeve učence.
Ko bom opravil z njimi, Oogway,
ne bo nikogar več, ki se bo spominjal tvojega imena.
Kai prihaja!
Pripravljen sem,
da vam dam lekcijo. -Meni? O, ne, zmajski učitelj je!
Kako je čeden! -Hvala za kompliment.
Ne! Prosim, ne ubij me z učenjem.
Po? -Hej, ata, Kako kaj?
Oglasil sem se tu, da se malo namočim.
Prav. Kaj je narobe? -Nič.
Nič? Pridem domov in te najdem v kadi med punčkami ...
Akcijske figurice so. -Zdaj v vodo ne treseš soli, ampak pekočo papriko.
Pekočo ...
Moj pimpi!
Prav, res je nekaj narobe. -No, sinko. Povej atku, kaj te teži.
Roko gor. -Shifu pravi, da ne vem, kaj pomeni biti Zmajev vojščak.
In zdaj naj bi bil še učitelj?
Mislil sem, da vem, kdo sem. Če nisem Zmajev vojščak, kdo sem?
Učitelj? Učiš kung fu?
Po, napredoval si! Sprejmi službo!
In nekoč, ko boš v Žadasti palači glavni,
bom jaz prodajal nudle v preddverju!
Zakaj še vedno čofotaš v kadi kot dojenček? Vstani!
Pojdi, pojdi! Veriga trgovin naju čaka!
Zamudil bom tekmovanje mojih posnemovalcev.
Vedno zmaga ga. Chow. -Kaduš.
Pa tekmovanje v hitrem goltanju cmokov? Braniti moram naslov.
Nihče ne bo potolkel tvojega rekorda.
Nekdo bo podrl tvoj rekord v jedenju cmokov!
To! To!
Kdo jé moje cmoke? -In kdo jih bo plačal?
101! 102!
103!
To! Je to nov rekord?
Kdo si ti? -Jaz sem Li Shan.
Kaj?
Jaz sem Li Shan. Iščem svojega sina.
Izgubil si ga? -Ja.
Že dolgo tega.
Jaz pa očeta. -Zelo mi je žal.
Hvala.
Fant, želim ti srečo.
Enako. Upam, da boš našel sina.
Ti pa svojega očeta.
Sin?
Hudirja, res si ti!
Ne stoj kot klada. Stisni svojega ata!
Ne morem verjeti, da si živ!
Bal sem se, da sem te za vedno izgubil, Mali lotos.
Tole je nerodno ...
Zamešal si me s pando, ki mu je ime Lotos.
Jaz sem pa Po. -Saj res, ne moreš vedeti.
Veš, Mali lotos je ime, ki si ga dobil ob rojstvu.
A res? -Ja, res!
Ne morem verjeti! Prišel si pome, po vseh teh letih?
Ves sem iz sebe! O, ata!
Pridi. Pozdravi ...
Ne vem, kako naj bi te zdaj klical. -Če sem prav slišal, mu je ime Li.
Ti. Pridi.
Hvala, da si lepo skrbel za mojega sina.
No comments yet. Be the first to leave one.