The Glass Castle

VŠEČKAJTE NAŠO FACEBOOK STRAN: Crazy Srbin Production

Bogataši v mestih živijo v dragih stanovanjih.

Vendar je zrak tako onesnažen, da ne morejo videti zvezd.

Bili bi nori, če bi se zamenjali z njimi.

PO RESNIČNI ZGODBI

Štirje viri pravijo, da je tako. –Kaj je rekel?

Rekel je … Jeannette Walls,

ste zguba s trapasto rumeno kolumno.

Če objavite zgodbo,

vam bom svoje odvetnike zabil tako globoko v rit,

da boste v ustih okusili njihovo črnilo.

Jezus! Kaj si mu rekla?

Zahvalila sem se mu za odličen citat in odložila.

Vsi so vstali in ji ploskali.

Si to objavila? –Seveda! Pri nas ne zamudiš priložnosti,

da nasilnežu pokažeš, kar mu gre.

Mi lahko to zavijete?

In še tvoje, če ne boš pojedla.

Ja … –Samo šali se.

Glede hrane se nikoli ne šalim.

Od kod ste, gdč. Walls?

Zdi se mi, da slišim naglas.

Jeannette je odrasla v Virginiji. Obkrožena je bila z drevesi

in travniki, polnimi divjega cvetja.

Ko bi lahko mi imeli takšno srečo.

Sem lastnik rudarskega podjetja blizu Richmonda.

So vaši starši še tam?

Ja. Imajo hišo na griču s pogledom na reko.

Zelo jim je všeč.

S čim se ukvarjata?

Mama je umetnica,

oče pa … Inženir.

Razvija tehnologijo, ki bo omogočila

učinkovitejše zgorevanje črnega premoga.

Hudo!

Ko mu bo uspelo, naj me pokliče.

Vsekakor.

Kaj pravita na vašo poroko z mestnim fantom?

Nisem jima še povedala.

Tiffany staršem še ni povedala zame,

čeprav sva skupaj več kot leto dni.

Pohiti! Kdo ve, koliko časa bo še živel.

Neverjetno!

Ne morem verjeti, da so ti takoj ponudili posel.

Vem, to je velika stvar za podjetje.

Od sedaj te bom vzel zraven na vse svoje sestanke.

Hitro bom prišel domov.

Rad bi vse pripravil za jutrišnji podpis pogodbe.

Dobro.

Ko gre za mojo družino,

bom jaz lagala, prav?

Velja.

Ne pozabi ostankov.

Vidiva se doma. –Rad te imam. Adijo.

Se ti mudi?!

Daj!

Umakni se s ceste.

Hej!

Prosim? –Živjo, Lori.

Živjo, Jeannette. Kaj se dogaja?

Videla sem mamo in očka, ko sta v centru kopala po smeteh.

Je mama našla nov zaklad?

Nisem se ustavila.

Zakaj?

Ne vem.

Si dobro?

Jeannette?

Mama, bomo imeli kosilo?

Pojdi se igrat ven z Brianom in Lori.

Lačna sem.

Bi raje, da ti skuham hrano, ki je v eni uri ne bo več,

ali da končam sliko, ki bo trajala večno?

Daj.

Veš, kako gre.

Koliko jih boš, mama?

Dve, prosim.

Rex!

Jeannette, lahko poveš gdč. Kelly,

zakaj si sama kuhala hrenovke?

Ves čas kuham.

Naslov, ki so nam ga dali tvoji starši,

ni pravi.

Kje živiš? –Povsod.

Očka pravi, da je naš dom tam, kjer smo mi.

V katero šolo hodiš?

Tako sivi volkovi kličejo svojo družino.

Snežna kozica, kje si?

Tukaj!

Oprostite, doktor. Samo zabavamo se,

da se začnejo sproščati endorfini.

G. Walls, sem dr. Taylor. –Na roki imate bacile.

To je ga. Kelly, naša socialna delavka.

Dobro ravnajo s tabo?

Tu je toliko hrane, da lahko ješ, kolikor hočeš.

Morda bi si morala zlomiti roko. –Jaz tudi.

Kaj se je zgodilo?

Padel je s kavča in z glavo udaril ob tla.

V redu je. –Polno krvi je bilo.

Morali bi ga pregledati.

En otrok v bolnišnici naenkrat je čisto dovolj.

Poleg tega je Brianova glava tako trda,

da so tla bolj poškodovana kot on.

G. Walls, meni se to ne zdi smešno.

Kaj, dohtar?

Ti otroci potrebujejo ustrezno nego, vi pa se norčujete.

Rex … –Očka!

Veteran ameriških letalskih sil pripelje sem hčerko,

da jo lahko povijete in mu izstavite račun,

večji od letne pilotove plače.

Moja družina tri mesece ne bo jedla,

da boste lahko vi vozili cadillac.

Ste del sistema, ki bogati

na človeški potrebi po preživetju, dohtar.

Je to za vas ustrezna nega?

G. Walls,

se lahko na hitro pogovoriva?

Očka je v težavah.

Vrnil se bom.

Gremo, otroci.

Dobro …

Da bi nam uspelo,

morate z vsem svojim bitjem verjeti,

da je to resnično.

Če prepričate sebe,

boste tudi njih.

Jasno?

Dobro.

Naredi obraz kot pri pokru.

Navaden obraz. Obraz pri pokru.

Navaden. Pri pokru.

Izjemno. Gremo.

Dobro jutro, sonček.

Si pripravljena na odhod?

Gremo, Brian! Zaključi!

Adijo!

DrSi predstavlja STEKLENI GRAD

Preučeval sem novo Solarbanovo steklo …

Prepušča svetlobo, vendar zadrži sevanje.

Močno bo znižalo porabo energije.

Bo vseeno imel steklene stene in strop?

Seveda,

kako bi drugače ponoči gledali zvezde?

Lahko do moje sobe vodijo steklene stopnice?

Odlična zamisel. Draga, primi volan.

Strukturno je izvedljivo.

Če naredimo spiralne stopnice z jeklenim ogrodjem.

Tako bi se vsa teža prenesla ne sredino.

Vendar ne smejo zakrivati svetlobe v mojem ateljeju.

Potrebujem polno razkritje.

Všeč mi je, ko si razkrita.

Res misliš, da ga bomo zgradili?

Seveda. –Kdaj?

To tavanje je le začasno.

Potrebujemo le popolno lokacijo

in se lahko lotimo gradnje.

Dobro …

Kdo bi rad knjigo? –Jaz!

Jaz!

Ti vozi.

Nova pustolovščina Zana Greya.

Poglej!

Všeč ti bo, Jeannette.

Črni lepotec.

Podobna je Koči strica Toma, vendar s konji.

Dr. Taylor pravi, da branje knjig doma

ni ustrezno izobraževanje.

Res?

Pravi, da bi morali hoditi v pravo šolo.

Pravo šolo?

Ubil nas boš!

Vsi ven!

Gremo! –Dobro.

Poglej!

Brinje in jozuetova drevesa

so se prilagodila

na le 120 mm dežja na leto.

Tisti osamelec je nastal

iz ohlajene magme pred več kot 100 milijoni let.

Kmalu bo sonce zašlo

in gledali bomo ozvezdja Orion, Vodnar in Ura,

ki se bodo vrteli na nočnem nebu.

To je najresničnejše.

Ne dovolite, da vam trapasti zdravnik trdi drugače.

Učite se tako, da živite.

Vse ostalo je laž.

Poglejte!

Kaj je, draga?

To je najlepše drevo, ki sem ga kdaj videla.

Prinesite mi platno!

Očitno bomo nocoj spali tukaj.

To je odlično za držo.

Indijanci niso nikoli uporabljali blazin

in so popolnoma vzravnani.

Zakaj ravno to drevo?

Veter ga biča, odkar je zraslo,

vendar noče pasti.

Lepo je ravno zaradi tega boja.

Očka.

Očka!

Mislim, da sem zunaj nekaj videla.