Britannic

BRITANNIC

Po resničnih dogodkih

Britanija in Nemčija sta v vojni že več kot dve leti.

Žrtev je vedno več, vendar se napadi kljub temu nadaljujejo.

Southampton, Anglija

Mami, grem lahko gledati na okno? -Jaz bi tudi.

12. november 1916

Gre tudi vaš mož z nami? -Vam niso res ničesar povedali?

V Grčiji se mu bomo pridružili.

Kljub vsemu, kar je lahko naredil, je postal

veleposlanik tretjerazredne države.

Pravijo, da je Grčija čudovita, po tradiciji in prijaznih ljudeh. -Grki se

lahko hvalijo predvsem s njihovo zgodovino.

Prihodnost pa izvira iz Anglije.

Glejte. Tukaj je.

Drage dame, to je Britannic. Sestrska ladja starejšega Titanika.

Vaš nov dom, daleč stran od doma.

Upajmo, da je primernejši za plovbo.

To omogočajo pregrade, ki so jih naredili že na Titanicu, gdč.

Te na Britannicu pa sežejo še pet palub višje.

So neprepustna in najvarnejša.

Po celotni dolžni ladje je speljana še dodatna jeklena prevleka.

Nepotopljiva je ta ladja. -Čudovito.

Je to pomol 3? -Po tej cesti ravno dol in nato na levo. -Hvala.

Ste prepričani?

Umaknite se! Oprostite dame. Prostor!

Če bi se vojna začela pred 10 leti,

bi zdaj poveljeval bojni ladji. -Drži, gospod.

Namesto tega pa sem kapitan potniške čezoceanke,

ki je postala bolniška ladja, natrpana z medicinskimi sestrami.

Je pa vseeno največja ladja na svetu.

Upam, da naše sobe niso preveč daleč.

Nikakor. Z velikim zadovoljstvom

smo vam rezervirali prestižno kabino.

Gdč. Campbell. Ljubi bog.

Niti izpluli še nismo, pa je nekaterim že slabo.

Vse je v redu. Samo napeti ste, ker greste od doma in

ker ste na ladji. Ste že kdaj pluli? -Da.

Izletniško križarjenje? -Ne.

Rad imam morje. Kot je rekel Byron: Teci skozi globoki,

temnomodri ocean. Deset tisoč flot ... Kako že?

Deset tisoč flot bo v nemar šlo preko mene.

Človek označuje Zemljo z ruševinami.

Njegova vladavina se preneha na obali.

Res je. Neverjetno.

Lahko še kaj storim za vas, gdč. Campbell?

V redu sem. Hvala.

Gospodinja gdč. Lewis bi vas rada videla. Gdč. Campbell.

Njena gospodinja?

Tudi prav.

Kapitan.

Verjamem, da se gdč. Lewis ob vas počuti udobno. -V redu je.

Lahko na samem govorim z vami?

Za nujno stvar gre.

V redu, naj bo.

Za kaj pa gre gdč. Campbell?

Ladja čaka na odhod.

Dobila sem navodila, da se z vami pogovorim na samem.

Gospod Townsend je moj prvi častnik.

Kar mi morate povedati, mi lahko tudi pred njim.

Lahko računate na mojo diskretnost.

Velja.

Skrivnost?

Ljubi bog, ste iz obveščevalne službe?

Ja. -Vi?

Se razburjate, ker sem pri obveščevalni službi

ali ker sem ženska?

To je bolniška ladja. Kaj počnete tukaj?

Imamo razlog, zaradi katerega sumimo, da je na krovu vohun.

Vohun tukaj? Nesmiselno!

Mogoče bo pa poročal o udobnosti na ladji.

Nemci so prepričani, da prevažate orožje.

Zagotavljam vam, gdč. Campbell, in vsem Nemcem, ki poslušajo.

To je bolniška ladja, prevažamo samo medicinski material.

Drži, imamo na krovu nekaj osebnega orožja za zaščito ladjo.

Drži tudi, da je v podpalubju manjša količina puškomitraljeza,

toda vse to je po vojnih predpisih.

Če sem iskren gdč. Campbell, je vaša prisotnost edina,

ki lahko ogrozi našo varnost. -Kljub temu, če je na krovu vohun...

Če je na krovu vohun, potem pa dvomim, da ste vi oseba, ki ga lahko najde.

Verjemite, da sem primerno usposobljena, kapitan.

Ustavili se bomo v Neapelju, da naložimo dodaten premog.

Če do takrat ne najdete tega vašega vohuna,

se bom obrnil na Admiraliteto in zaprosil, da se izkrcate.

Kapitan... -To je vse, gdč. Campbell.

Vrnite se k svojim dolžnostim, kar koli že so.

Neumnosti govori. Ni čudno, da vojne še ni konec.

Obvestite vojaški urad.

Hočem, da mi odobrijo te ukaze.

William, ne smeš.

Kako naj postanem gasilec, če ne bom znal pogasiti ognja?

Živjo. -Pozdravljeni gdč. Campbell.

Izgubila sva se in William bi rad zdaj pogasil ogenj.

Kdo pa mi bo potem pomagal v boju s strašnimi gusarji?

Z gusarji? Kakšnimi gusarji? -Kje so?

Če pomagaš Williamu pospraviti cev, jih bomo poiskali.

Vsi so na krovu. -V redu gospod Townsend, pa pojdimo na pot.

Razumem. -Glejte, da ne opraskamo barve na trupu.

Počasi. Kam pa ti tako hitro? -Gusarji me lovijo! -William!

Tako torej. Ne omagaj. Borila se bova.

William! Hvala bogu.

Nič zato, saj sva pričakovala gusarje, kajne? -A, tako.

Ne morete si predstavljati, kakšno olajšanje je to.

Upam, da vas ni... -Niti najmanj, gdč....

Gdč? Campbell. -Kaplan Reynolds vam na uslugo gdč. Campbell.

Boste z nami iskali gusarje?

Rade volje bi. Mogoče kasneje, ko se razpakiram.

Če nas do takrat ne bodo premagali.

Že odhajamo. -Ja. Sarah, William, gremo.

Vso srečo. Potrebovala jo bom.

Ljubi bog.

Bolečina v kolku je po takšni poškodbi povsem običajna.

Lepo vas prosim, samo s konja sem padla.

Kako resno je pa lahko? Ste poslali koga po moja otroka?

Pravkar vsi, ki so na voljo, preiskujejo celo ladjo.

Niso ji hoteli odobriti tega potovanja.

Zaradi imigracijskega urada. -Kaj pravite?

Margaret, moja gospodinja. Niso ji dovolili iz Anglije.

Namesto nje so mi dali neko popolno tujko.

S hudo poškodbo in kljub odsotnosti vaše Margaret

brez strahu hitite naprej.

Se vedno tako norčujete iz vaših pacientov?

Božanska intervencija. Prosim vas.

Mami. -William je bil poreden. Izgubila sva se,

potem pa je pobegnil.

Sarah, ljubica, ni lepo biti vohljač.

V maminem kovčku imata čokolada. -To!

Na hodniku sta bila. -Odlično. Vam je bolje?

Kje pa ste bili vi? -Sprehajala sem se po ladji.

Upam, da ste uživali. Mi smo se znašli brez vas.

Doktor, najlepša hvala. Veliko ste mi pomagali.

Vedno sem na voljo, gospa.

Očarljiv mladenič.

Naj razpakiram pritljago? -Če nimate drugega dela.

Posluh! -Mirno, prosim.

Dame in gospodje, dobrodošli na

veličastni bolniški ladji Britannic.

Sem kapitan Barrett. Zadolženi smo za plemenito misijo,

da ljudem, ki so za domovino tvegali svoja življenja,

prinesemo pomoč in tolažbo.

Čez približno 7 dni bomo prispeli na grški otok Moudros,

kjer bomo na krov sprejeli okrog 3000 ranjencev.

Mlade dame, prostovoljno ste se prijavile, da jim pomagate

na poti k okrevanju in h končni zmagi.

Zaradi tega vas častniki in posadka te ladje pozdravljajo.

Naš višji medicinski vodja je doktor Baker,

ki bo nadzoroval vašo pripravo.

Ne pozabite, čeprav je to bolniška ladja in ne pomožna križarka,

pa imamo dolžnost ohranjanja stroge vojaške discipline.

Ali ni nevarno imeti tako odprtih neprepustnih vrat?

Kaj če naletimo na mino?

To počnemo samo ob zamenjavi izmene, zjutraj in zvečer,

kar običajno traja 15 minut. Nato jih trdno zapremo,

zato brez skrbi. -Prav.

Oprostite. -Prosim? -Sem kurjač Evans, gospod. -Kaj pa je, Evans?

Bi se lahko pogovoriva za trenutek?

Ja, seveda. Kar za mano.

Nočem vam vzeti preveč časa.

Je že v redu. -Za mojega sina Toma gre.

Ni v redu in kaže, da mu zdravniki ne morejo več pomagati.

Vse slabše je z njim. -Res mi je žal, Evans.

Torej, hotel sem vas vprašati.... Z ženo vsak večer moliva,

vendar se zdi, da je z njim vedno slabše.

Razumem in prepričan sem, da bodo vajine molitve uslišane.

Veste, morda je krivo neko moje dejanje.

Mogoče me Bog noče uslišati zaradi tega, kar sem počel.

Sram me je priznati, kaj vse sem že počel.

Vendar se mi ne zdi prav, da bi moral moj sin plačevati za to, kajne?

Le kakšen Bog bi hotel,

da otrok odplačuje očetovo preteklost. Bog ljubi Toma.

Če umre, bo iz vaših rok prešel v Božje.

Ga lahko ljubite bolj, kot ga ljubi Bog? -Ne.

Ne glede, kaj se bo zgodilo, bo za Toma dobro poskrbljeno.

Naredite zanj vse kar lahko,

ostalo pa prepustite Bogu. -Hvala vam, gospod.

Nikoli nisem tako razmišljal o tem. Hvala vam.

Gospod. Naj vas malo popeljem okoli?

Razgledovanje z vodičem?

Velja. -V to smer.

Našel sem orožje. Puške, pištole, strojnice,

mitraljez in veliko streliva. Vse je namenjeno v Kairo.

Kje se nahaja vse to?

V zabojnikih, na oddelku za palubo D. Tega je na tone.

Zaradi tega je naša naloga poštena in zakonita, kajne?

So s tvojimi ljudmi težave? -Prav bi nam jih prišlo še kaj.

Toda tisti, ki jih imamo, so pripravljeni in bodo

naredili vse kar bo potrebno. Vsi so izgubili prijatelje in družine

zaradi klinčeve angleške blokade. -Šel bom po orožje.

Poskrbi, da bodo vsi pripravljeni.

In kaj bomo z ladjo, ko jo prevzamemo?

Dokler ne zapustimo angleškega obalnega pasu,

nas bo spremljala U-podmornica, potem pa bomo ladjo odpeljali

v nevtralne vode in svetu razkrili njihove načrte.

Njihove debele mornarske nosove jim bomo porinili v to.

Točno tako. Srečno.

Kapitan.

Britannic je poslal.

Gospod, nekje v bližini sem prestregel nenavadno sporočilo.

Zgleda, da je kot nekakšna koda.

Lahko bi bila U-podmornica. Krmar, rahlo spremenite smer.