نخستین 200 خط.
VŠEČKAJTE NAŠO FACEBOOK STRAN: Crazy Srbin Production
CHRISTOPHER ROBIN
"Globoko v stoletni Hosti ...
Se je mali Christopher igral s prijatelji.
Skupaj so se podajali na pustolovščine.
Vedno jim je priskočil na pomoč.
Ko so se znašli v godlji ...
Ali ko jih je ščitil pred strašnim slovonom.
A prišel je dan, ki se zgodi vsem otrokom.
Dan slovesa.
Vedno bom mislil nate, na kopnem, pesku ali produ."
Osredotočite se. Poslušajte drug drugega.
"Igra je zabavnejša, ko igrata se jo dva, kot midva.
Midva, večna prijatelja.
Naj je dež ali sonce, nič naju ločiti ne more.
Globoko v srcu vem, da četudi se ločiva,
vedno bova blizu."
V redu bo.
Zvenelo je neverjetno. Tigri smo izvrstni pevci.
Lepo, da ste vsi prišli. Ta pesem me vsakič znova gane.
Vemo, zakaj smo se zbrali. Danes je žalosten dan.
Prosil sem svojega prijatelja Sivka ... –To sem jaz.
Prosil sem ga, naj predlaga "risolucijo." –Resolucijo.
To sem tudi rekel. –Kaj je "risolucija?" –Po pesmi, ljubica.
"Christopher Robin odhaja. Vsaj mislim, da odhaja.
Nihče ne ve, kam, a odhaja.
Hočem reči "gre."
Nam je mar? Je, zelo.
Skratka, pošiljamo mu našo ljubezen. Konec."
Če bi kdo rad zaploskal, je zdaj pravi trenutek.
Krasno. –Christopher. –Prišel je.
Krasna pesem. –Nič posebnega ni.
Škoda, da je konec. Želim si, da bi še trajala.
Naj te ne zanese, Pu. Bila je dovolj dolga.
Ne pozabimo, da sem jo jaz naročil.
Zamisel pa je bila moja. –Jaz sem jo predlagal.
Po tem, ko sem se je jaz domislil. –Ne počniva tega v javnosti.
Nabral sem ti želodčke iz stoletne Hoste.
To so moji najljubši prigrizki.
Spominjali te bodo na stoletno Hosto. –Hvala, Pujsek.
Mislim, da mi bo Hosta brez težav ostala v spominu, a čuval jih bom.
Pogrešal te bom. –Tudi jaz tebe, Tiger.
Nikar preveč ne odrasti. –Fantiča bomo vsi pogrešali.
Kot je govoril moj prasovec Osgood ... Kaj je že govoril?
Češnje so moje. –Ni bilo to.
Je torta korenčkova?
Tiger ima najraje torto. –Lotil se je bom.
Raje imam hrustljav korenček. Kaj je narobe z zdravo hrano?
Dobra je za zobe. –Sladkor mi gre naravnost v šape.
Neustavljiv bom. –Previdno. –Poskakoval bom ...
Pridi, Ru. In poskakoval!
Pridi, Pu.
Kam greva, Christopher Robin? –Nikamor.
To je eden mojih najljubših krajev.
Sedlo je preozko.
Kaj počneš najraje na svetu, Pu?
No ...
Najraje imam, ko greva s Pujskom k tebi ...
Ti pa rečeš: Kaj pravita na nekaj malega?
Jaz pa rečem: Nič nimam proti nečemu malemu.
Zunaj pa je veseloben dan.
Tudi jaz imam rad to, a najraje počnem nič.
Kako se počne nič? –Ko te vprašajo:
Kaj boš počel, Christopher Robin? Ti rečeš: Nič.
Potem to tudi narediš. –Aha.
Ko ne počnemo nič, se pogosto izcimi nekaj najboljšega.
Pu, ne bom več počel nič.
Nikoli več? –V internatu tega ne dovolijo.
Pu, medtem ko me ne bo in ne bom počel nič,
boš včasih prišel sem? –Samo jaz? Kje pa boš ti?
Tu zgoraj bom. –Kaj, če me pozabiš?
Nikoli te ne bom pozabil, Pu. Obljubim.
Tudi ko bom imel sto let.
Koliko bom takrat star jaz?
99. Ti medvedji trap.
99.
"Prvo poglavje: Christopher Robin zapusti otroštvo"
Christopher, pridi! –Pohiti, dragec.
"Christopher!
Christopher Robin, mama je v avtu!"
Pazi nase.
Christopher Robin!
Osredotoči se.
"Tretje poglavje: Christopher Robin izve zelo žalostno novico"
Ti si zdaj glava družine.
"Peto poglavje: Christopher Robin spozna Evelyn"
Se boste usedli? –Hvala.
Mi boš pisal? –Seveda. Vsak dan.
"Sedmo poglavje: Evelyn ostane sama"
"Danes je 11. februar 1944. Kmalu se bo začela nočna bitka za London.
Dan je bil miren, noč pa ne bo mirna.
Uničili bodo nekaj stavb in ubili nekaj ljudi.
Med njimi bodo verjetno tudi ljudje, ki jih ...
Vse najboljše zate, vse najboljše, draga Madeline ... "
Tukaj Zebra-1-Charlie.
Kje so okrepitve?
Mama, kdaj se bo vrnil očka?
To je tvoj očka.
Dobro jutro. –Dobro jutro.
Dobro jutro. –Dobro jutro. Ste se lepo ...
Naj razmislijo o medeninasti dodatkih na omarah iz kostanjevine.
Zapisala bom. –Kje se je zataknilo z Glasgowom? –Sindikati.
Pa Manchester? –Čakajo material. –Birmingham? –Vedno zamujajo.
Smo pod vedno večjim pritiskom, da nižamo stroške. –G. Robin. –Ja?
Če zamenjamo drugi notranji okvir z bukovim lesom,
bomo plovnost povečali za 4 %. –Težo pa znižali za 0,2 %.
Kakšen je strošek? –Mogoče bomo prihranili kakšen peni.
Bodite še naprej marljivi. –Bravo. To radi slišimo.
G. Winslow! Lahko bi prišel k vam v pisarno.
Rad pridem sem in si umažem roke. –Ni še suho.
Vonj po usnju in marljivosti.
Raje sem tukaj, kot v svoji dolgočasni pisarni.
Kar zeha se mi.
Tukaj je moje mesto. Med pravimi moškimi.
In ženskami. Oprostite, vsakič pozabim.
Ja, sovražim pisarne. Raje imam fizično delo in ...
Pojdiva v vašo pisarno. –Ja, g. Winslow.
Za vami. –Kar izvolite.
Nadaljujte.
Celo jutro sem delal na tem.
Od vseh očetovih podjetji gre najslabše Kovčkom Winslow.
Sramota zame. A ni presenetljivo, saj smo bili v vojni.
Kdo ima danes čas in denar za počitnice?
Znižati bomo morali stroške. –Na tem delam ves čas.
Napredovali smo. Okrog 3 %.
Potrebujemo več kot 3 %, Robin. –Nasrkali bomo. –Kaj govorita?
Ne slišim. –Ne skrbite. Znam brati z ustnic.
Koliko, gospod? –Dvajset. –Dvajset!
20 odstotkov je nemogoče.
Rekel je: Dvajset sodkov hočem.
O čem se pogovarjata? –Mogoče naročata pijačo.
Vaš oče je tem ljudem obljubil dobre službe po vojni.
Vse bi naredili za to podjetje. Tako kot jaz.
Moj oče bo v ponedeljek sklical krizni sestanek.
Do takrat moramo znižati odhodke.
Ženi in hčerki sem obljubil, da bomo šli ta vikend na izlet.
Niste rekli, da bi vse naredili za to podjetje?
Imate sanje, Robin? –Prosim?
Izdal vam bom majhno skrivnost. Sanje niso brezplačne, Robin.
Iz niča ne nastane nič.
Če ta ladja potone, se vprašajte: Bom splaval ali potonil?
Kaj mislite, Robin?
Seveda bi zaplaval. –Pravi odgovor. Tudi jaz bi.
Zato bom ta vikend delal tudi jaz. Vsi se moramo lotiti dela.
Pomagal vam bo ta seznam ljudi, ki se bodo sprehodili po brvi,
če ne najdeva rešitve. Če vi ne najdete rešitve.
Vse je odvisno od vas, Robin.
Mojbog.
Kar tako naprej.
Christopher. Kar naprej delate, kaj pa igra? –Cecil.
Ko sva že pri igri, ravno sem govoril z vašo soprogo.
Nočem tečnariti, a še vedno čakam na tisti remi.
Ja, enkrat kmalu. –Komaj čakam, da vidim, kako igrate.
Madeline te je hotela dočakati, a ura je bila pozna.
Oprosti, zadržal sem se v službi. –Vem. Katherine me je poklicala.
Rekla je, da boste delali tudi med vikendom. Ne greš na podeželje?
Ne morem pomagati. –Kot vedno.
Živjo. Kaj imaš to?
Tvoja je. Našla sem jo na podstrešju.
Kup stvari iz časa, ko si bil mojih let.
Želodčki. Mislim, želodi.
Nič takega.
Ne bi bilo bolje, če bi počela kaj koristnega? Na primer brala?
Knjigo, ki so jo poslali iz internata, sem že prebrala.
Zelo sem učinkovita. –To je dobro.
Čez vikend bom tako prosta. Lahko bomo počeli, kar bomo hoteli.
Šli bomo v tvojo kočo, se igrali, kjer si se ti igral.
Sestavljanke, družabne igre ... –Hotel sem se pogovoriti glede tega.
Ta vikend ne morem z vama.
Ampak poletja bo kmalu konec. –Delati bom moral.
Z mamo bosta šli tja. –Nikoli te ne vidim.
Želim si, da ne bi moral delati, ampak sanje niso zastonj, Madeline.
Prislužiti si jih moraš. Iz ničesar ne nastane nič.
Razumem.
Potem obdrži te stvari.
Ja.
Mi lahko bereš?
Seveda. Ja.
"Viktorijansko obdobje je pomenilo vrhunec industrijske revolucije
in zenit Britanskega imperija." Dobro čtivo.
Sledila je po vladavini kralja Jurija,
pred vladavino kralja Edwarda ... " –Pravzaprav ... Očka ... –Ja?
Malo sem utrujena. –Prav.
Si prepričana?
Seveda.
Lahko noč. –Lahko noč.
Razmišljal sem. Jutri vama ni treba na podeželje.
Igrati se mora, ne samo učiti.
Šola Grayford je najboljša. Rekla je, da je vse prebrala.
Naredilo bo vse, da bi ti ustregla.
Tudi v Londonu so dobre šole. Veš, da noče v internat.
Jaz sem šel, ko sem bil njenih let.
To jo bo pripravilo na resnični svet in kariero.
Ni to najina dolžnost?
Kaj je? –Imaš sploh rad svoje delo?
Kaj ima to s tem?
Udarilo te bo po glavi. Enkrat se boš zlomil. –Evelyn ...
Če bom zdaj trdo delal, bo naše življenje v prihodnosti ...
Kakšno? Boljše? Slabše? Ni nama mar. Tebe hočeva.
To je življenje, Christopher. Ta vikend je tvoje življenje.
No comments yet. Be the first to leave one.