Second Act

VŠEČKAJTE NAŠO FACEBOOK STRAN: Crazy Srbin Production

Ne bi si smela sama kupiti zajtrka za rojstni dan. Kršiš pravila.

Sovražim rojstne dneve, tebe pa imam rada.

Boš malo? –Ja, ko se oprham. –Nisem mislil tega.

Ne? Nisi mislil tega? –Ne.

Vse najboljše zame.

Seksi obleka. –Moram izgledati profesionalno.

Pomiri se, obožujejo te. –Ne vem, ali to zmorem.

Vsi vodje v podjetju imajo diplome.

Deset let izkušenj je vredno kot …

Koliko? Deset diplom? –Za te ljudi ne.

Ampak hvala.

Danes te potrebujem, babica.

Oni tebe potrebujejo bolj kot ti njih.

Poskušam se zbrati in zabiti.

Je to športna metafora?

Zapomni si, korak za korakom.

Kaj, če Weiskopfu ne bom všeč? –Tesno bo. Daj vse od sebe.

Ne poslušam te. Kako ti je všeč:

Počaščena sem, g. Weiskopf. –Preveč priliznjeno. –Ja.

Moram napredovati. –Poslušaj.

Samo ti si lahko ovira.

Zamudila bom.

Pokaži jim.

Tvoja rit je super v teh kavbojkah. –Spet?

Nisem kos mesa. No, prav. Ampak na hitrico. –Adijo!

Adijo.

Veseli me, da vam lahko pokažem, kaj smo dosegli v Value Shopu.

V zadovoljstvo nama je. Bodi pozoren, Arthur.

Value Shop v Ozone Parku proda dvakrat več kot konkurenca.

Naj vam pokažem, zakaj. Dobrodošli v naši spletni trgovini.

Moja prijateljica in kolegica Joan pošilja sina Dillyja,

da z mobilnikom posname vsak zrezek v trgovini.

Takrat sem se domislila. –Prenos v živo. Zanimivo.

Naši naročniki lahko od doma izberejo fileje lososa, tretjo limono zadaj,

vse, kar želijo. Nakupujejo dopoldne, mi dostavimo do 18h v krogu 30 km.

Širimo skupnost in povezujemo prodajo. –In dobiček.

Vse se je začelo tukaj.

Ponedeljkove mamice? –Ja. Mayina zamisel.

To je Joan, ki sem jo omenila. –Pozdravljeni. –Zdravo.

Živjo. Imam dva otroka

in nekoristnega bivšega. Pritoževala sem se drugim mamam,

ko je Maya predlagala ustanovitev trač … –Družabnega kluba.

Družabni klub. –Ob ponedeljkih za mame in očete.

Iz tega se je razvilo naprej. –Govorite o strankah ali osebju?

O obojih. Suzi da Vinci.

Jaz temu pravim terapija z ugodnimi nakupi.

Nakupovalne prijateljice smo. Izmenjujemo zgodbe, kupone …

Može. –Mojega že ne.

Brez besede sem. Arthur ima srečo, da boste njegova desna roka.

Pustil vaju bom, da se bolje seznanita.

G. Weiskopf, utegnete za minuto? –Tudi za dve. –Hvala.

Tedne sem se pripravljala za ta sestanek. –Izkazali ste se.

Tej trgovini sem posvetila 15 let življenja.

Potem ko sem pred 6 leti postala pomočnica vodje,

prodaja rekordno raste.

Nočem biti nespoštljiva,

a kaj veste vi o tej trgovini in kupcih?

Sem strokovnjak za oblikovanje ekip. –Arthur je diplomiral na Duku.

Ugotovili boste, da je najboljši za to delo.

Ne, gospod. Jaz sem.

Kje ste študirali, dragica?

Imam državno maturo. –Spoštujem to.

Toda z razlogom obstajajo minimalni pogoji za službo.

Kateri razlogi? –Vedite, da zelo cenimo vas in vašo predanost.

Zakaj nočejo na tem položaju nekoga iz prodaje?

Poglejva širšo sliko. Imaš čudovitega fanta Treya,

ki pravkar kupuje prstan. –Kaj? –Pišuka.

Zakaj si to rekla? –Rekla sem pišuka … Zakaj se čudiš?

Že pet let sta skupaj. –Ne gre za …

Otroke si želi. –Zakaj je to slabo? –Zdaj nočem o tem.

Kako naj ti prijazno povem? Ne morem. Kaj pa tole?

Nacedi se ga po zabavi, naj te napumpa.

Lahko sta v moji sobi za goste. –Kakšna zabava? –Jebela!

Kakšna zabava? –Naredi mi uslugo in hlini presenečenje. Boš?

Ne bodi sebična. Nihče ne mara sebičnih žensk.

Presenečenje!

Pridi nazaj.

Odbij.

Lahko malce stišate? Ugasni glasbo.

Rad bi povedal par stvari

o slavljenki.

Ko sem bil trener v mali ligi … –Ne!

Ja. V petek zvečer smo igrali na stadionu Pazzicola.

Neki mulček je padel pri tretji izločitvi.

Nenadoma se je s tribun

zaslišal krik.

Neki zmešanki se je utrgalo.

Obrnem se, da bi pogledal to norico.

In … Tukaj je.

Lepa, drzna, ognjevita.

Vsakdo,

vsak korporacijski bizgec,

ki ne uvidi, kako čudovita je ta ženska …

Draga, kot pravijo …

Ni konec do zadnjega piska!

Dilly.

Zaplešiva. Daj, no. –Resno?

Zdaj? –Ja, pred vsemi.

Prekrasna si. –Tudi ti nisi slab. –Prav.

Pospravljam na svoj rojstni dan. Fino. –Prijateljice si pomagajo.

Vsako leto bom praznovala tu. –Utihni.

Si dobro? –Klinc jih gleda. –Ja.

Koga? –Njih.

Izobražence z dragimi hišami, ki otroke poimenujejo po sadju

in plezajo na Kilimandžaro.

Ja, klinc jih gleda. –Te to ne spravlja ob pamet?

Ker nisi diplomirala pri 18-letih, ne dobiš službe pri 40.

Prvič … Kdo pravi, da je življenje pravično?

Kajne? Tvoj krščenec študira na Stanfordu z Googlovo štipendijo.

To nekako izravna stvari, ne? Maya, le naslov je. Ne določa te.

Pravi ženska, ki v vsakem pogovoru navrže, da sin študira na Stanfordu.

Drži. –In upravičeno. Res.

To je fantastično, toda …

Kaj pa vem. Mislila sem, da bom zdaj že …

Ne vem. –Gre za Sarah?

Kdaj si boš že odpustila? Resno.

Morda moram nehati tolči z glavo ob zid.

Če mi svet daje vedeti, kdo sem, je čas, da začnem verjeti.

Kup drugih služb je … –Michael, ne prisluškuj!

Saj ne. –Prinesel je torto, ne smem se jeziti.

Dajmo. Zaželi si nekaj na rojstni dan.

Prav.

Želim …

Želim si, da bi živeli v svetu, kjer je iznajdljivost

enako vredna kot knjižna pamet.

Želim si … –Hej!

Potrudila si se, ne? Tako je. –Ja.

Daj. Upihni jo. Vemo, da znaš z usti.

Tako šušljajo na ulici. –Zapri usta.

Upihni jo. Nimam časa vso noč.

Všeč so mi okrogle mize.

Kot otrok sem imel najraje zgodbe o kralju …

Gdč. Davila, trenutek.

Vem, da si hotela to službo in verjamem, da jo zaslužiš.

Tvoje zamisli, čeprav neizbrušene, imajo vrednost.

Kaj je neizbrušeno? –Ko pa zavijaš z očmi,

omalovažuješ zbliževanje ekipe, kar nas deli. Moja desna roka si.

Vsi smo za isto mizo. Prav?

Kot sem rekel, želim, da nase gledamo kot na viteze.

Vsak ima svojo modrost in fevd.

Torej, sir Vondell Jones,

vi boste naš vitez stročnic.

Sir Alex Gibbian, vi ste mesni markiz.

Kaj, hudiča, so stročnice?

Shaniqua Harris, vi ste vitez ženskih higienskih izdelkov.

V meni sem.

Zaslužila sem to. –Klicala te je neka ženska.

Razgovor za službo v F & C.

Franklin & Clarke? –Nimam pojma.

Izdelujejo pol artiklov v vrstah 7, 8 in 11. –A, v redu.

Nisem se prijavila za službo. –Prav, izvlekla si iz mene.

Se spomniš svoje želje?

Dilly? –Uporabil je tvoje uradno ime

in te prijavil za neke službe. –Nisem ga prosila.

Lahko se malo opogumiš ali do smrti poslušaš lorda Drekulo.

Če pride kdo iz stikov s strankami, se bomo borili.

Naučil vas bom poteze z mečem. Vitez …

Maya DaVilla. –Oprostite, iščite Maria Vargas.

Poklicala me je … –Pogovor imate v 59. nadstropju.

Dober dan. Jaz sem … –Gdč. Vargas. Pričakuje vas.

On?

Prišla je gdč. Vargas.

Pozdravljeni.

Anderson Clarke.

Clarke … Franklin & Clarke? –Dedek je želel Clarke & Franklin,

a je izgubil pri metanju kovanca. To me še danes jezi. Izvolite, Maria.

Prosim, recite mi Maya. –Vi pa meni Anderson.

Ste vi …

Direktor ste. Mislila sem, da se bom pogovarjala s kadrovsko.

Vaš življenjepis me zanima. Imate izkušnje v prodaji?

Petnajst let.

Oprostite, za katero službo gre? –Menim, da morajo ljudje iz prodaje

imeti več besede pri razvoju izdelkov.

Strinjam se. –Konkurenca je vse ostrejša.

Potrošniki pa vse pametnejši. –Tako je.

Živite v mestu?

Iščem novo stanovanje. –Družina?

Samska sem.

Oprosti, nisem vedela, da imaš sestanek.

Maya, to je Zoe, ena od podpredsednic.

Dober dan. –Maya dela za Sama Weiskopfa. –Posredno.

O čem se pogovarjata? –Mayo bi zaposlil kot svetovalko.

Res?

Očitno imate veliko izkušenj pri razvoju izdelkov.

Gotovo pozna učinkovitost naših izdelkov. Maya?

Želite, da jaz …

Prav.

Takole na pamet …

Vaš šampon Gorski pragozd je odličen,

čeprav prodajamo le običajno različico.

Moški gel za britje se dobro prodaja,

toda izdelki za nego kože … –Ja?

Zaostajajo za konkurenco. –Lahko podrobneje razložite?

Spomladi ste lansirali linijo z jojobo in avokadom

in prodali smo le 1353 kosov,

kar je 70 % manj od običajnega obsega.

To znate kar na pamet? –Se lahko pogovoriva na samem?

Samo trenutek. Kaj menite, zakaj se niso prodajali?

Vaša kolekcija naravnih izdelkov v resnici ni naravna.