Johnny English Strikes Again

SEDEŽ MI7

O, drek.

Težavo imamo.

Kibernetični napad? –Tako je, premierka.

Šele po dveh steklenicah vina in pol škatle uspavalnih tablet sem zaspala,

vi pa me zbudite, ker vam je neki heker sunil PIN.

Stvar je malo resnejša.

Razkrili so identitete vseh aktivnih agentov.

Kaj?

Kdo to dela? –Ne vemo.

En teden pred mojim prvim srečanjem G12

je britanska varnost v razsulu, vi pa ne veste ničesar?

Na kratko, ja. –Pošljite nekoga, da najde odgovore.

Ravno v tem je težava. Nikogar ni. Vsi agenti so razkriti.

Pa pokličite kakšnega starega!

Vsem enotam, tukaj Juliet Echo. Pošiljam koordinate tarče.

Tarča najdena. Ponavljam, tarča najdena.

No, kaj pa imamo tukaj?

Žal mi je. –Nič hudega, Baggaley.

Pritajevanje in kamuflaža ti gresta vse bolje od rok.

Hvala.

Gremo! –Tebi tudi, Ibadulla.

Izvrstno. Tole je vrhunska past.

Šest točk. –To!

Zdaj pa nazaj v šolo, preden upravnica opazi, da vas ni.

Brez skrbi, nobenih drugih pasti ni.

Razen te, seveda.

G. English? –Nismo ga videli.

To je kamuflaža.

Daj. Daj.

Daj.

Dobrobit vaših otrok je naša glavna skrb.

Nikoli niso izpostavljeni nepotrebnim tveganjem.

Hattersley, za deminiranje dobiš negativno.

Nocoj si še posebej lepa. –Nocoj si še posebej lepa.

Prijetne polletne počitnice.

Hvala. –Hvala, gospod.

JOHNNY ENGLISH SPET V AKCIJI

VŠEČKAJTE NAŠO FACEBOOK STRAN: Crazy Srbin Production

Je to res vse, kar imamo?

Večina je mrtva, na operaciji kolka ali pa okreva po operaciji prostate.

Prav.

Najprej morate znova podpisati uredbo o uradnih skrivnostih.

Hvala.

Hvala. –Hvala.

Najlepša hvala. –Se kateri spomni tega?

Mont Blancov blaster. Že leta ga nisem videl.

Snameš pokrovček in, če se ne motim,

ga moraš v 20 sekundah dati nazaj, sicer eksplodira kot šok granata.

Hvala.

Čaj je na levi, kava na desni, gospodje.

Izvrstno. –Prekleto, tablete sem pozabil.

Vzemi moje.

Viski? –Najlepša hvala.

Kava. –Dovolite, da pomagam.

Čaj?

Še malo vroče vode je treba doliti. Takoj bom nazaj.

Tepec, da mu ni para. Naj ga že kdo odreši muk.

In tistega, ki je opremil tole sobo.

Dobro jutro. Oprostite, da ste čakali.

So tudi drugi tukaj?

Zadremali so.

Ja… Kdo pa ste vi?

English. Johnny English.

No… English.

Takoj boste odšli. Spotoma vam bodo vse pojasnili.

Potrebujete kaj? –Živčni plin v spreju, oklep tipa 4…

Zapisujte si. In uro z garoto.

Z gumijastim paščkom, ne kovinskim, ker me členi cukajo za dlake.

In Bougha. –Kaj je Bough?

Gospod!

Krasno vas je spet videti.

Je že v redu. V akcijo greva, ne na medene tedne.

Seveda.

Pasna zaponka se je zapela v moj pulover.

Vidim, v čem je težava.

Če ti greš na svojo levo, jaz pa na svojo desno…

Ne. Ti na svojo desno, jaz pa na svojo levo.

Ne. Če grem jaz v smeri urinega kazalca, ti pa obratno…

Samo še slabše je. –Čudno, da ne pomaga.

Dobro jutro. Vaš osnovni paket je pripravljen.

Pametni telefon, kamera s 580 MP, 4,7-palčni HD-zaslon.

Domiselno. Kaj strelja? Strupene puščice?

Ničesar. Telefon je.

Odprli smo vam Twitter, Instagram in varno geslo za Uber.

Kaj kvasi? Orožje potrebujem, ne škatlico bedarij.

Agent English hoče reči, da je tole lahko izsledljivo.

Ker je tarča visokotehnološka, digitalna,

bi bil analogen, nizkotehnološki pristop manj opazen.

Točno.

A tako. –Vam lahko priskrbim še kaj?

Pištolo.

Ne uporabljamo jih več.

Poišči mu pištolo. –Prav. Pištolo.

Še nobene nisem izdal.

Po 14. točki odloka o zdravju in varnosti vas moram obvestiti,

da oprema, ki jo boste dobili, lahko povzroči telesne poškodbe.

Agenti, alergični na oreščke,

morajo vedeti, da… –Hvala.

Tako, prevoz.

Vzemite katerikoli hibridni avto.

Tega bom vzel. –Ne bodite smešni. Starina je.

Golta bencin, pušča olje in nima niti pasivne varnosti.

Veste, česa še nima?

Satelitske navigacije. Niti enega čipa.

Zato je digitalnemu sovražniku popolnoma neviden.

Zahtevana oprema. –Hvala.

Telefon? –Ja.

Vašega visokotehnološkega zlikovca bova povsem presenetila.

Poglejva, kaj so nama dali.

Oklep, eksplozivno vato, napihljivi čoln v škatli.

Kaj je pa to? –Instantne visokoenergijske kapsule.

Kot bi vtaknil prste v vtičnico. Močno jih priporočam.

Rdeče so potem hipne uspavalne tablete.

Tako je. –Lahko bi jih označili.

Poglejte, sladkarije.

Glej, glej. Od nekdaj obožujem želatinaste dojenčke.

Raje nikar. Ta žele je gelignit.

En ugriz bo odpihnil tvojo glavo in streho avta.

Kaj pa je to?

Kaseta z mešano glasbo.

Cilj? –Jug Francije.

Napad naj bi prišel po wi-fi signalu hotela v Antibesu.

Gospod? Faks s sedeža.

Podatki o vseh gostih, ki so uporabljali wi-fi.

Vidiš? Kdo potrebuje e-pošto? –Šampanjec, gospoda?

Hvala.

Eno ime je sumljivo. Sebastian Lynch, nekdanji vojak in obveščevalec.

Zdaj dela za najboljšega ponudnika.

Kje ga najdeva? –Naravnost spredaj.

V restavraciji Cote De Roc ima rezervirano mizo ob 20h.

Težko bova prišla dovolj blizu za dobro opazovanje.

Mogoče pa ne.

Moram sprejeti klic. Dve sekundi.

Preprost načrt v dveh delih.

Ti ga zamoti, jaz bom vzel telefon. –Razumem.

Mogoče bi od zdaj morala govoriti kot franzoska natikarja.

Franzoska natikarja? –Jaja.

Pojdi.

In konec.

Si končal?

Štručka? –Ja, hvala.

Izvrstna izbira, gospa.

Dober 'čer. Kako se imate?

Štručka, gospod? –Ja, hvala.

Samo malo. –Oprostite. Bi dotočili?

O, jaja. Dober 'čer.

Izvolite.

Hvaljen.

Kje je moj telefon?

Tamle.

Hvala. –Gospod!

Lahko odstranite oklep na ženinem jastogu?

Jaja.

Razkozal vam ga bom.

Kaj pa delaš? Kozice.

Flambiraj kozice.

Prosim?

Mojbog.

Sebastian, ne vpletaj se.

Takole.

Izvolite.

Dober tek.

Brezhibno, Bough.

Počitniške fotografije.

Samo trenutek. Ta je bila posneta na dan napada. Poglejte.

Komaj 15 m od obale.

Nekdo na jahti bi zlahka uporabil hotelski wi-fi,

poslal signal in odplul.

Čas je, da se povabiva na Dot Calm.

Algoritmi. Obdajajo nas.

Algoritmi vodijo naše življenje.

Izbirajo oddaje na TV,

predvajajo glasbo in nam iščejo zmenke.

Tega pa poznam.

Tisti milijarder je, ki je hodil s Kardashianko.

Z dvema. In s punco iz Black Eyed Peas.

Kaj pa, če bi obstajal algoritem za celo državo?

En sam algoritem, ki bi rešil vse njene težave.

En algoritem, ki bi drugorazredno državo

povzdignil v vrhunsko.

Vsako državo preplavljajo podatki.

Zdaj moramo bolj kot kdaj prej poskrbeti, da so ljudem v korist.

Teh nekaj vrstic kode bo prineslo spremembe,

o kakršnih sanjajo že vse življenje.

Jaz sem Xander. Obožujem podatke.

Izredno pameten je. Mlad, seksi, noro uspešen.

Točno to bi ljudje morali pripisovati meni.

Ja, premierka. –Ko bo začel delati z nami, bo tako.

Zakaj bi milijarder delal z nami?

Samo pripelji ga. Prepričala ga bom.

Ja, gospa. –Pojdi že.

O, bog. Kaj je spet? –Še en napad. Na nadzor poletov.

Nekdo je vse evropske polete usmeril v Luton.

Recite, da agent na terenu vsaj malo napreduje.

In kako bova našla jahto?

Zlahka. Poklicala bova MI7.

Halo? Potrebujem lokacijo jahte, imenovane…

Halo? Ja. Jahte Dot Calm.

Ja, besedna igra je. Kje?