Bohemian Rhapsody

VŠEČKAJTE NAŠO FACEBOOK STRAN: Crazy Srbin Production

Ura je 12.00 v Londonu. 7.00 v Filadelfiji.

Po vsem svetu je čas za Live Aid.

Wembley pozdravlja njuni veličanstvi, valižanskega princa in princeso.

David, poglej me.

Ej! Zgrešil si enega, Paki. –Nisem iz Pakistana.

Večerja je pripravljena. –Nisem lačen, mama.

Kam greš? –Ven, s prijatelji. –S punco?

O, mama. –Čeden si. Daj ljubčka mami.

Pozen bom. –Vedno si pozen.

Živjo, oče. Kako je bilo v službi?

Spet greš ven, Farrokh? –Zdaj sem Freddie, oče.

Freddie ali Farrokh, vseeno je, ko greš vsak večer ven,

in ne misliš na prihodnost.

Dobre misli, dobre besede, dobra dejanja. K temu bi moral težiti. –Ja.

Kako se je to obneslo tebi?

Boljši so kot prejšnji teden. –Kul bend so. –Niso slabi.

Kaj boš? –Pivo.

Hvala.

Vidiva se, stari. –Humpy Bong? –Humpy Bong.

Uspelo jim bo. Popularni bodo. –Humpy Bong? Se hecaš?

Nikar, Tim. –Žal mi je, fantje, a s tem ne pridemo nikamor.

Kaj? Gaže na faksu, v pubih? Moram poskusiti.

Rekel sem mu, da tega ne more. Dobesedno nič ne slišiš.

Trapasto je.

Vsi so bili v dolgih oblekah? Čudaško.

Je vse v redu?

Oprosti. Bend iščem.

Po navadi so zadaj.

Všeč mi je tvoj plašč.

Od Bibe je.

Tam dela. –Hvala.

Mislim, da ima prav. Nastop je bil za en drek.

Lahko bi se izboljšali.

Ob sobotah zvečer imam boljše opravke.

Lahko ti dam njihova imena.

Užival sem v nastopu. –Hvala.

Že nekaj časa vas spremljam. Smile.

Logično za študenta stomatologije.

Ti pa si astrofizik, ne? –Ja. –Torej pametnjakovič.

Ja, najbrž. –Jaz študiram oblikovanje.

Res? –Ja. Tudi pesmi pišem.

Morda bi vas zanimale. To počnem za zabavo.

Pet minut si prepozen. –Pevec nas je pravkar zapustil.

Potem potrebujete novega. –Imaš koga v mislih?

Mogoče sebe? –S temi zobmi že ne, stari.

Rodil sem se s štirimi dodatnimi sekalci.

Več prostora v ustih pomeni večji razpon.

Razmislil bom o vaši ponudbi.

Igraš bas? –Ne.

Oprostite. Hvala.

Pa si me našel. Kaj lahko naredim zate?

Te so mi všeč. Imate mojo velikost?

Ne vem, to je ženski oddelek.

Ni bilo nobenega napisa.

Mislim, da to ni važno.

Mislim, da ti bo tole všeč.

Smeš biti tukaj? –Pravzaprav ne.

Še nekaj.

Smem?

Izgledaš eksotično.

Všeč mi je tvoj stil. Vsi bi morali biti drznejši.

Kaj meniš?

Hvala.

Živjo.

Imamo nekaj novih obrazov.

To je John Deacon, naš basist.

In naš novi pevec. Freddie Bul … Bulsara …

Freddie Bulsara. –Tako je.

In Roger, seveda. Največji član. –Hej, Roger!

Zdravo, krasni ljudje.

Kje je Tim? Kdo je Paki?

Pripravljen, Freddie? –Pa dajmo.

Ne, ne. Napačno besedilo.

Napačno besedilo.

Nauči se pesem, Freddie.

LETO DNI KASNEJE

Zamujate.

To je sranje!

Obratno, John. –A res? Hvala, Brian.

Bi ti to naredil? Izvoli. –Ne, ne. Dobro ti gre.

Vsi nastopi v pubih in na univerzah so razprodani,

jaz pa jem sendvič nekje bogu za hrbtom.

Težava je, da ne razmišljamo širokopotezno. –Kaj imaš v mislih?

Album. –Ne moremo si ga privoščiti.

Bomo že kako.

Koliko lahko dobimo za ta kombi?

Upam, da se šališ.

To je trimesečna plača. –In zelo dober kombi.

Ne dramatiziraj, ljubček. Nocoj snemaš album. Gremo.

Se ti ne zdi, da sem zanič? –Ne, dobro je.

Lahko poskusimo še enkrat? –Seveda.

Denar je tvoj. –Dobesedno.

Zveni veliko bolje. –Moramo eksperimentirati.

Poskušaj prestavljati levo in desno na a-je.

Zdaj pa sredina za zadnje. –Potem pojačaj!

To!

Dobro je, ne?

Imamo čas nasneti še nekaj?

Studio se odpre ob osmih. Imamo še 30 minut.

Dobro zveni, ne? –Ja.

Ej! Kdo so mulci v kabini, RT?

Študentski bend, ki igra čudaško glasbo.

Imaš demo posnetke? –Vsi noč sem bil pokonci.

Novo ime je Queen? –Kot Njeno kraljevsko veličanstvo.

In ker je škandalozno. Bolj škandaloznih od mene jih ni.

Zelo nepraktična postelja.

Prekrasno.

Mislim, da ima potencial.

V službo moram. –Tega ne bom dovolil.

Me boš ti vzdrževal, če me odpustijo?

Vedno bom skrbel zate.

Zamudila bom.

Kako si lepa.

Ko sem bila majhna, sem se skrivala po hiši.

Ni me mogel najti.

Pametna punca.

Povej očetu, da me veseli, da sem ga spoznal. –Sem že.

Potem se mu zahvali za čudovito torto. –Sem se že.

Povej mu, da se njegova hči epsko daje dol.

Freddie, zna brati z ustnic.

Mary, dolgo sem čakala, da Farrokh pripelje domov

fino dekle, kot si ti. –Farrokh?

Ti Farrokh ni povedal, da se je rodil v Zanzibarju? –Ne.

Trenutek. –Mislil sem, da se je Freddie rodil v Londonu.

Saj se je. Pri 18 letih. –Utihni.

Mi smo indijski Parsi. –Mama, mama.

Mama, prosim … –Mary. Poglej to.

Prosim te, prosim! –Ne nehajte. –To moramo videti.

Pred tisoč leti so Parsi pobegnili iz Perzije v Indijo,

da so ušli muslimanskim pregonom. –Res? Strašno.

Zakaj ste odšli iz Zanzibarja? –Nismo odšli.

Izgnali so nas, nič nismo mogli vzeti s sabo.

Bil je dober boksar. –Moral je biti.

Nasprotniki so vedno merili v zobe, da bi mu jih izbili.

Prava tarča. –Koliko je star na tej sliki?

Tri leta ali štiri. –Res? Že takrat je boksal? –Dobro.

Mercury? –Ni preteklosti. Samo prihodnost.

Družinski priimek ni več dober zate? –To je zgolj umetniško ime. –Ni.

Uradno sem ga spremenil. Imam novi potni list in vse.

Kash, koliko si stara tukaj? –Ne vem.

To je bilo, preden je šel Freddie v internat.

Farrokha sem poslal od doma, da bi postal dober Parsi.

Bil je divji in neugnan. A kaj mu je koristilo?

Dobre misli, dobre besede, dobra dejanja.

Nič ne dosežeš, če se pretvarjaš, da si nekdo drug. –Kdo bo torto?

Torta je vedno dobra. –Prosim?

Samo trenutek. Freddie Mercury. Klic zate.

Všeč mi je ime. –Freddie pravi, da si nekakšen znanstvenik.

Astrofizik. Oče bi bil vesel, če bi nadaljeval.

Kdaj? –On je zobozdravnik. –Nikoli nisem bil.

To bi rad videl. –Zobozdravnik je.

Razumem. –Tudi to je zelo pametno.

Kash, kaj boš delala kasneje? –Domačo nalogo.

Samo klepetam. –Kakšno glasbo je takrat poslušal?

Little Richarda. –Odlično. –Richarda, ja.

Njegov prvi bend … –Nekaj moram oznaniti.

Iskalec talentov od EMI nas je videl na snemanju.

Naš demo je dal Johnu Reidu. On je menedžer Eltona Johna.

Mojbog! –G. Reid se želi sestati z nami in morda skrbeti za nas.

Nehaj! –Zafrkavaš! –Mojbog!

Si prepričan, da je rekel ob 12.00? –Ja. 'Opoldne v pubu. Bodite trezni.'

Tako je rekel. –Živčen si, Brian. –V redu sem, John.

Po navadi si izbirčen. –Moraš biti kul.

Cepec.

Nisem vedel, da so maškare, Fred. –Moram napraviti vtis, ljubček.

Izgledaš kot jezni kuščar.

Tvoja najboljša kreacija. –Zelo diskretna. –Boš odletel?

Si ga lahko sposodim za k maši?

To je torej Queen.

Ti si najbrž Freddie Mercury.

Nadarjen si. Vsi ste.

Po čem se Queen razlikuje od drugih nadobudnih bendov?

Naj vam povem.

Mi smo štirje posebneži, ki igrajo za druge posebneže.

Izobčence iz ozadja, ki vedo, da nikamor ne spadajo.

Mi smo njihovi.

Družina smo. –Toda nismo si podobni.

Paul. Paul Prenter,

spoznaj Queen, naše nove varovance.

Paul bo skrbel za vas. –Veseli me.

Če vas spravim na radio, vas bom morda tudi na televizijo.

Top of the Pops? –Upajmo. –Pa potem?

Potem … To je najvplivnejša TV-oddaja v državi.

Še nihče ni slišal za vas. Občudujem vašo zagnanost.

Če bo šlo dobro, načrtujem promocijsko turnejo po Japonski.

Hoteli bomo več. –Vsak bend hoče več.

Vsak bend ni Queen.

Poslušaj, razumem. –Pohiti. –Razumem, da je to politika BBC-ja.

Postopke imamo. –To je sranje! –Pojasnite bendu. –Prav, na hitro.

Freddie, fantje. –Igrali boste na plejbek.

Odpiranje ust in to. –Znamo igrati na svoje instrumente.

Hočeš, da odpiram usta? –Zakaj ne igramo v živo?

Publika ne bo opazila razlike. –Mi jo bomo.

To je BBC, tako delamo. Prav? Ne teži.

Freddie, super bo.

Poskrbi, da nihče ne gleda tvojih ustnic.

To je čisto sranje, stari moj. –To je BBC.

Odleglo mi je. –Saj. –Brezhiben nastop.

Kamera dve, samo nad pasom. Kamero gor!