Robin Hood

ROBIN HOOD

VŠEČKAJTE NAŠO FACEBOOK STRAN: Crazy Srbin Production

Povedal bi vam katero leto je bilo,

ampak se dejansko ne spomnim.

Lahko bi vas dolgočasil z zgodovino, toda ne bi poslušali.

Lahko pa vam povem,

da je to zgodba o tatu.

Toda ne začne se s tatom, ki ga poznate.

Počistil bom stajo.

Mar mi je, če mi kradeš konja.

Kmalu imajo odmor. Če želiš pobegniti, malo počakaj.

Odmor!

Rob sem. –Jaz pa imam delo. –Tat ima vedno delo.

Sosedu je poginil konj.

Ne more orati in preživljati družine.

Katerikoli razvajeni bednež živi tukaj, ga ne bo pogrešal.

Prav imaš, ne bo.

Plemičem, ki se rodijo bogati, ne manjka ničesar.

Gabijo se mi.

Ne delaš v rudniku.

Roke imaš premehke za rokodelca.

Kdo si? –Razvajeni bednež, ki živi tukaj.

Ti pa si prelepa.

In moj konj?

Tvoj je.

Če mi poveš, kako ti je ime.

Marian.

Marian mi reci.

Robin in Marian.

Letni časi so minevali, njuna ljubezen pa je cvetela.

Bila sta mlada in zaljubljena in nič ni bilo pomembnejše.

Dokler …

Dokler se ju ni dotaknila mrzla roke usode.

Kradel je bogatim in dajal revežem.

To je postala pravljica za lahko noč.

Poslušajte. Pozabite zgodovino.

Pozabite, kar ste videli do zdaj, kar mislite, da veste.

To ni pravljica za lahko noč.

Če bi ukradel nekaj kovancev in ne bi bil to, kar je bil,

ne bi Robin Loxley nikoli postal

Robin Hood.

Poznal sem ga, ko je bil samo gospodar posestva.

Imel je lepo in lagodno življenje.

Vse je dobil z rojstvom. Nič mu ni manjkalo.

Pojdi in se ne vrni!

Ni pa vedel,

da naše rojstvo … –Kaj je to?

… ne odloča vedno o tem, kdo smo.

VPOKLIC V VOJSKO

Obveščamo vas, da ste vpoklicani v vojsko,

v Tretjo križarsko vojno, da bi zaščitili Nottingham.

Po nalogu šerifa Nottinghamskega.

Štiri leta pozneje

Polotok Kebrit, Arabija

Malo živahneje, damice.

Divjaki ne smejo dojeti, da prihajamo.

Prej zmagamo to vojno, prej bo Loxley dobil, kar želi.

Vrnil se bo k svoji dragi.

V kritje!

Ne vidim ga!

Gisbourne!

Polni. Dva prostovoljca za napad od zadaj?

Clayton, bi rad tekel?

Ja. –Si pripravljen? Potem pa dajva!

Pojdi!

Drži se me.

Pomagaj mi.

Tu počakaj. Jaz bom uredil.

Tu ostani in mi krij hrbet. Prav?

Takoj se vrnem.

Tri. –Daj, Loxley!

Šest.

Hitro, hitro!

Hitro!

Rob!

Robin!

Kje je Clayton?

Kje je?

Odpeljali so ga! –Drži se skupine!

Še je živ, slišim ga!

Loxley!

Če še ni mrtev, si zagotovo želi smrti. Pusti ga.

Rob! Rob! –Loxley!

Pusti ga!

Krijte ga!

Clayton! –Rob!

V kritje!

Zaseda!

Rob!

Takoj obvesti metalce kamenja! –Razumem!

Loxley, kamenje prihaja!

Ukazujem ti umik!

Loxley, pusti ga! Vsi bomo umrli!

Še vedno je živ! Ne moremo ga pustiti!

Ne odločaš ti! Ukazujem ti!

Kot kobilic jih je!

Pridi! Vidiš, zakaj moraš ubogati ukaze, vaša milost?

V tabor se vračamo.

Podatke hočem.

Podatke o četah in o gibanju vojakov!

Na kolena, prasec!

Dajmo, gremo!

Rekel sem, da me ne glej!

Na kolena! –Rotim vas!

Rotim vas!

Daj! –Gis!

Kaj počneš? –Svojo dolžnost opravljam.

Nove ukaze imamo z vrha.

Če ti je všeč ali ne, tu smo nemočni.

Neoboroženi so. –Potem pa moli zanje.

Mutton? –Ja?

Pripelji naslednjega. –Z veseljem.

Pridi! –Ne!

Salim! Salim! Usmilite se ga!

Ne vstajaj! –Ne!

Moj sin je! Deček je še!

Moj sin je!

Pustite ga živeti. Povedal bom vse, kar vem. Vse!

Fant ne ve ničesar. Mene vzemite!

Vse življenje že pobijam križarje. Z vsakim dihom žalim vašega boga.

Prosim vas. –Prav imaš, Maver.

Če bi rad rešil sina, mi kaj povej.

Daj. –Oče, reši me!

Tisoč vojakov.

Na vzhodu. –Naši so jih včeraj zmleli.

Kaj drugega! –Ničesar drugega nimam!

Moj sin je! –Oče!

Rad bi rešil sina.

Če ti je kaj v uteho, ne moreš. –Sin!

Salim! Salim!

Ne!

Rob! Pomiri se!

Nehaj, Loxley! Ne pozabi, kam sodiš.

Ubijte fanta! –Ne!

Salim!

Držite ga!

Ubil te bom!

Če ne bi bil plemič, bi te obesil zaradi izdaje.

Odnesite tega bednega drekača na bolniško ladjo proti Angliji.

Nekaj sem ti prinesel.

Ključ tvojega dvorca?

To je zdaj najin dom. Rad bi, da si tu, ko me ne bo.

Ljubim te.

Marian.

Ostani živ.

Vrni se.

Obljubim ti,

da se bom vrnil.

Nottingham na desni!

Spustite sidro!

ZAPLEMBA POSESTVA

Po nalogu Nottinghamskega šerifa.

Kaj želiš izpovedati, sin?

Tuck, kje je Marian?

Robin, nisi mrtev!

Ne, čeprav sem se trudil.

Na seznamu padlih vojakov si bil.

Prosim? –Pred dvema letoma. Rekli so nam, da si mrtev.

Marian je plačala mašo zate. Čudovita je bila.

Ganljiv govor sem imel. Škoda, da si ga zamudil.

Pravzaprav sem vesel, da si ga, ker le nisi mrtev. –Tuck!

Kdo je prebral moje ime s seznama padlih vojakov?

Šerif, toda … –Kje je Marian?

Odkar si odšel, je vse drugače.

Po tvoji smrti je šerif zaplenil Loxleyjevo posest za vojni davek.

Spodil je Marian. In ne samo nje. Vse nas je uničil s svojimi vojnami.

Cestnine, davki. Večino ljudi je pregnal iz Nottinghama.

Kam? –V rudnik.

Je Marian zdaj tam? –Ja.

Toda, Rob … Marian je …

Tole se ne bo dobro končalo.

Primi ga! –Šerif je ukazal!

Pripelji jih sem!

Okus je slabši.

Ti? Kaj, hudiča, počneš tu?

Nedokončan posel imava. –Ne!

Nimava! Ubiti si me hotel!

Tri mesece sem bil na tvoji ladji! Takrat bi te lahko ubil.

Nisem zato prišel!

Videl sem tvojo žensko, Anglež.

Prelepa je. –Ni moja, odkar me je šerif …

Poslal v vojno!

Ubiti bi me moral.

Vsi mislijo, da sem mrtev! To je pekel!

Te zanima, kaj je pekel?

V vojni sem izgubil roko! Moj narod je vklenjen!

Moja dežela oplenjena! In moj sin mrtev!

Žal mi je, nisem ga uspel rešiti. –Si pa poskusil.

Že leta se vojskujem in nisem še videl česa takega.

Zato sem te izbral.

Za kaj? –Ta vojna, vse te vojne

in vse, kar se tu dogaja, je staro kot čas.

Bogati še bogatijo.

Vplivneži zbirajo še več moči s krvjo nedolžnih.

S tvojo, mojo

in krvjo mojega sina. To bi rad ustavil.

Ampak ne morem sam.

Kaj lahko doseževa midva sama?

Nemočen si le, če tako verjameš.

Pridi z mano, Anglež.