First Man

VŠEČKAJTE NAŠO FACEBOOK STRAN: Crazy Srbin Production

20 sekund do spusta. –Stikalo preverjeno.

Zavore preverjene.

Kako je z mešalno komoro? –Zoprno je. Niha pol stopinje gor in dol. –Vidim.

Deset sekund.

Na dobri poti. 15 sekund.

Vizualna ocena, kje si. Dobro, 43 km. Na poti dol.

Bližaš se 35 kilometrom. Aerodinamični nadzor mora delovati.

Zavij desno.

Nam kaže, da se dvigaš, ne zavijaš.

Dvigaš se. Veliko bolj desno. Neil, odbijaš se od atmosfere.

Še vedno se dvigaš, Neil.

Podaljšati boš moral jadranje.

Malce kratek si.

Spusti zakrilca.

Na tleh sem. –Sprejeto.

Puščava Mojave, Kalifornija

Si v redu?

Ja. –Dobro, Neil.

Poba je dober inženir. Vendar ni osredotočen.

Prišel je domov, Chuck. Odbilo ga je od atmosfere, pa je znal priti domov.

Tretja nezgoda ta mesec. Bikle bi ga moral ustaviti, preden si kaj naredi.

Tako. Že v redu.

V redu je, ljubica.

Kaj je to?

Glej. Kdo je to?

Je zmaj?

Leti po nebu? –Ja. –Kako?

Vidim luno,

luna vidi mene

skozi listje starega hrasta.

Naj luč, ki sveti name,

sveti na mojo drago.

Morda bi moral o tem govoriti z dr. Johnsom. –S kom?

Z dr. Haroldom Johnsom. V Saskatchewanu je razvil postopek.

Bi šel v Kanado? –Verjetno bi vzel dopust.

Če se tumor ne krči, se najprej pogovori v bolnišnici. –Sem se že.

Žal mi je, da nisem mogel bolj pomagati. –Že v redu. Hvala.

Pozdravi June. – Velja. –No, adijo. – Adijo.

Si to skuhal ti ali Grace? –Grace.

Potem bom sprejel. –Hvala. –Hvala tebi.

Dick Day je klical iz Houstona. Spraševal je po tebi. –Gre za Gemini?

Iščejo pilote z inženirsko izobrazbo.

Morda ko bo Karen bolje.

Prej je ne bi hotel seliti. –Lepo, da boš še tu.

Naj vam tekne. –Hvala. –Z veseljem.

Joe. –Hej, Jan. Se držiš?

Saj veš. Lepo, da si se oglasil.

Veš, da.

Lahko noč.

Ata, bi se šel igrat?

Moral bi … Mami moram pomagati.

Morda bi šel v službo.

Prav.

Šli bodo z navpičnim vzletom in pristankom. –Ne bom tratil časa …

Jutro. –Neil.

Lahko vzameš nekaj dni dopusta, veš. –Vem.

Spravljam se na tekoče z novim delta krilom v VB.

Bikle je odpovedal polet.

Hoče, da napišeš poročilo o svojem zadnjem poletu.

Sem prizemljen, Joe?

Napiši poročilo o odboju.

Nasa izbira astronavte za projekt Gemini

Izbor astronavtov za Gemini Baza Ellington, 13. 8. 1962

Civilist? –Ja. –Jaz tudi.

Elliot. –Neil.

Težavno dopoldne, kaj? V ledeni kopeli sem komaj zdržal 2 minuti.

Ampak Naso verjetno bolj zanima psihološki odziv.

Mislim, da sem jim dal jasno vedeti, da se mi zdi mrzlo.

Armstrong. –Srečno. –Enako.

Še en intelektualec. –Neil, s kandidati smo govorili o programu.

Kot veste, je naša odločitev, da opustimo neposredni pristanek

in izpeljemo spoj v lunarni orbiti, ko bomo šli na Luno,

močno vplivala na Gemini. –Kaj menite o tej odločitvi?

Kljub von Braunovi kritiki se zdi, da je prihranek pri teži,

če glavno plovilo ostane v orbiti, na Luno pa pošlje manjšo ladjo,

vreden posledičnih težav. –Kaj vidite kot težave?

Navigacijo med Zemljo in Luno. Pa srečanje in spajanje.

Zakaj so vesoljski poleti pomembni?

Z X–15 sem imel priložnost nekajkrat opazovati atmosfero.

Zelo tenka je, tako majhen del Zemlje je. Komaj jo vidiš.

Ko si tu spodaj in pogledaš gor, se zdi velika in ne razmišljaš o njej.

Z drugega opazovališča pa dobiš drugačno perspektivo.

Ne vem, kaj bo razkrilo raziskovanje vesolja,

mislim pa, da ne bo raziskovanje zaradi raziskovanja samega.

Bolj bo šlo za to, da bomo videli stvari,

ki bi jih morda morali videti že davno, a jih doslej še nismo mogli.

Še kdo? –Ja. Neil, žal mi je zaradi vaše hčere.

Oprostite, bi kaj vprašali?

Mislite, da bo to vplivalo?

Nerazumno bi bilo domnevati, da ne bo vplivalo.

Dobro, Neil. Hvala. V redu je.

Hvala za vaš čas.

Prosim? Ja. Neil.

Prosim? –Se grem lahko igrat ven? –Ja.

Ja, gospod.

Hvala, gospod.

Dobil sem.

Nov začetek. –Si prepričana?

Ja.

Pustolovščina bo.

Od časov Julesa Verna si je človek predstavljal potovanje na Luno.

Zamišljali so si, da bi z enim vesoljskim plovilom šli tja in nazaj.

Nasini inženirji pa so razvili sodoben pristop z eno raketo,

ki vsebuje več plovil, ki bodo potovala skupaj.

Kot je Kolumb s Santa Marie s čolnom odveslal do obale Novega sveta,

se bodo astronavti z matične ladje na Luno spustili z manjšim plovilom.

Ob vrnitvi bo manjše plovilo vzletelo s površja

in se spojilo z matično ladjo, ki bo posadko ponesla nazaj na Zemljo.

Zahvaljujoč briljantnim umom pri Nasi

se bodo starodavne sanje

o potovanju na Luno kmalu uresničile.

Sputnik, Sputnik 2, Vostok, Gagarin.

Rusi so nas prehiteli pri vseh pomembnih vesoljskih dosežkih.

Naš program jim ni bil kos. Zato smo izbrali podvig, ki je tako težaven

in terja toliko tehnološkega razvoja, da bodo morali Rusi začeti iz nič.

Mi pa tudi.

Živjo. Pat sem. –Živjo. –Prišli smo teden prej. Dobrodošli v soseski.

Zelo ste prijazni. Janet sem. –Me veseli. –Enako.

Namesto sem, bomo šli

sem. V razmerju je. Preveri. –Tisto je moj mož Ed,

tisto pa Eddie mlajši. Ne vem, kje je Bonnie. –Imate dva? –Ja.

Vidim … Je prvi? –Ne, ne. Sina imava, Ricka.

Koliko je star? –Pet let in pol. –Seznaniti bi jih morali.

Da to opravimo, moramo dokazati, da se ladji lahko najdeta v orbiti

in spojita brez trka. To je glavna naloga projekta Gemini.

Ko boste po našem pripravljeni, bo vsak dobil polet z določeno nalogo.

Ko bomo vse te naloge obvladali, bomo nadaljevali z Apollom

in razmislili o pristanku na Luni. –Veselilo me je. –Mene tudi.

Adijo. –Eddie! Pusti to. –Gus, bi kaj dodal?

Samo opravite svoje delo.

Skoraj v razmerju. –Večosni trenažer replicira nestabilnost na treh oseh,

kot se lahko zgodi v vesolju. Stroj morate stabilizirati,

preden omedlite. Prva žrtev, Armstrong.

White, na vrsti si. –Prav. –V redu sem.

Ponovimo.

Jebemti.

Gospoda, dobrodošli pri osnovah raketne fizike. Danes le 1. poglavje.

Pri večstopenjskem plovilu moramo ugotoviti

pravilno velikost teh stopenj.

Živjo. –Živjo.

Vse v redu? –Ja.

Razmišljam o predavanju. Zanimivo je.

Zakaj?

No, gre za srečanje z Ageno. Če pospešiš, dejansko upočasniš,

ker prideš v višjo orbito, zato moraš zmanjšati potisk in priti v nižjo,

da dohitiš. Obratno od tistega, kar te učijo kot pilota. Če računaš,

pa je prav. Zanimivo je.

Ja. –Kaj je tako smešno? –Ne, ni smešno. Samo …

Zanimivo je.

Se je spomniš?

Ja. Čudi me, da se je spomniš ti.

Krasno. Hvala. –Hvala za vabilo. –Z veseljem. –Carrie.

Izvoli. Bi solato? –Hvala. –Krasen klavir. Igraš?

Bonnie se uči. –Morda bova pela za večerjo.

Neil igra klavir? –Veliko pesmi zna. –Janet …

Daj, no. –Na kolidžu je bil glasbeni režiser bratovščine. –Ljubica.

Napisal je muzikal za študentski nastop. –Nisem napisal glasbe. –Si.

Ne, uporabili smo glasbo Gilberta in Sullivana. –Napisal je nova besedila.

Dežela Egelloc. Smešno je bilo.

Dežela Egelloc?

Egelloc. Nisi slišal zanjo? –Ne.

Čudno. To je daljna čarobna dežela. –Obratno zapisana beseda kolidž.

Resno? –Ja.

Rezerva za 5 si? –Ja. –Ne skrbi, kmalu boš dobil svojo nalogo.

Kako napreduje urjenje? –Dobro. Mislim, da bo sprehod kmalu.

Prvi človek zunaj plovila. To bi bilo od sile. –Ja.

Sprehod je lahek, vrnitev noter bo težka.

Polet z repom zunaj bi bil od sile. –McDivitt bo prej prerezal kabel.

Ustavi malo, Armstrong. –Ed! Telefon zate.

Kdo je? –Deke. –Počakaj.

Testiral sem te. Opravil si. Razmišljal sem, da ne bi opozoril …

Takoj bom prižgal. Hej.

… ruska obleka s pritiskom naj bi bila zasnovana za površino Lune.

Poklical te bom. – To je prvi sprehod v vesolju za človeštvo.

V ameriškem vesoljskem programu je sprehod eden ključnih preizkusov,

ki jih morajo astronavti obvladati za uspeh naloge na Luno.

Astronavt Ed White naj bi opravil prvi sprehod med misijo Gemini 4.

To je še ena pomembna zmaga Sovjetske zveze v vesoljski tekmi.

Zdaj bova sama. Hvala, Elliot.

Osem dni tam zgoraj. Po svoje sem vesel, da nisva dobila tega.

Upam, da se ne bosta pobila. –Bi bilo vsaj tukaj mirneje.

Neil!

Neil Armstrong, naš rezervni poveljnik. –Buzz Aldrin.

Roger Chaffee. –Zelenca iz 3. skupine. Ob izstrelitvi bosta v opazovalnici.

Se lahko pogovoriva? Fanta.

Poveljeval boš Geminiju 8. Tvoj pilot bo Dave Scott.

Agena je spet v igri. Najbrž se bosta prva spojila.

Ne skrbi, zaposlili bomo Elliotovo pamet. Za 8 načrtujemo sprehod.

Dave je deloven. –Ja, gospod. –Kasneje se pomeniva. –Hvala.

Kdaj si začela plavati? –Ne vem točno. V gimnaziji. –V gimnaziji? –Ja.

Na poletnih taborih v s. Wisconsinu sem hodila na jezero ribarit

in plavala kilometre daleč. Vedno sem rada plavala.

Nič se ne more primerjati s tvojim groznim življenjem.

Tebe še čaka.

To je najdaljši most na svetu, ampak … –Drugi največji viseči most,

a ti kabli so najdaljši … –Živjo, Ed. –Živjo.

Lahko govorim z Neilom? –Ja. Vstopi. Premočen si.

Ne. Tu bom počakal. Hvala.

Lahko bi letel pod njim. –Bolelo bi, če bi skočil. –Kaj?