The Marine 6: Close Quarters

VŠEČKAJTE NAŠO FACEBOOK STRAN: Crazy Srbin Production

Spustiš ramo, preden udariš z desnico.

Pa kaj še.

Kdaj se začne tekma?

Ob 8.00. Že prej bi morala kaj spiti.

Tam so oderuške cene. Ne bom dal 8 $ za pivo.

Zjutraj delam, zato nocoj ne smeva pretiravati.

Ja, seveda.

Kje imava sedeže?

Ne ob igrišču. –Torej so na vrhu tribun?

Tvoj poveljnik sem bil. Na dveh misijah sva bila skupaj.

Celo kroglo sem prestregel zate.

Moral bi vedeti, da nisem takšen.

Tako. Spet si to naredil.

Na Franklinovi je tisti lokal. Pivo je 3 $, spodobne perutničke.

Tisto je prava beznica. –Ne kopam se v denarju kot reševalci, prav?

S plačo pri Združenju veteranov si komaj lahko kaj privoščim.

Pravim ti, da izdaš svoje udarce.

Že na daleč vidim, kaj boš naredil.

Ja. Si predvidel tudi to?

Ne.

Še vedno udarjaš kot punca. –S tem ni nič narobe.

Si končal?

Nisem jaz tisti, ki jih bo dobil.

To sem te jaz naučil. –Vem.

Dobro, pridi.

Pozna bova. –Ti plačaš kavo. –Kaj je še novega?

Dobro jutro, Portland.

Začenjamo z novicami o sojenju Horaceu Hayesu. Kelly?

PARK FOREST –Ja, dobro jutro, Tom.

Danes je v zraku vsekakor slutiti napetost,

saj so na sojenju Horaceu Hayesu na vrsti zaključni nagovori,

posvet pa naj bi se začel danes popoldan.

Veliko prebivalcev se boji, da bo porota spet neodločena

in da bi Hayes lahko odkorakal na svobodo,

predstavniki tožilstva pa so se vsekakor zdeli samozavestni,

ko so se sestali na hodniku.

Je kaj novic o ostalih članih domnevne irske zločinske družine?

Ja, okrožnega tožilca Johnsona sem vprašala …

Hej. –Hojla. Kdaj se vrne tvoj oči?

Ne vem. Ko se bodo odločili glede obsodbe.

Torej imaš jutri zvečer hišo samo zase?

Ja. Ampak ne, ne bo se zgodilo.

Kaj? –Saj veš, kaj.

Ne bom povabila ljudi. –Zakaj ne?

Naslednji teden imamo izpite.

In če povabim Andrewa?

Oči me bo ubil. –Saj ne bo izvedel.

Ne gre za to. –Umirjeno bo.

V redu, prav, ampak samo par ljudi.

To je vse. Resno mislim. –To.

Se vidiva na treningu.

Vam lahko pomagam?

V avto, Sarah. –Od kod poznate moje ime?

Pelji okrog!

Kam, hudiča, je šla? –Tja. Pojdi!

Daj no, Sarah.

Nič ti ne bomo naredili.

Sarah.

Sarah.

Sarah.

Imam jo, Maddy! –Pusti me!

Morala bi sesti v avto.

Kaj hočete od mene?

Daj mu telefon.

Nekdo te hoče pozdraviti.

Sarah! –Oči! –Mojbog! Sarah. –Hej!

Oči!

Patrick, s tvojo hčerko bo vse v redu.

Samo govoriti morava o sojenju mojemu očetu.

Kaj hočete od mene?

Poskrbi, da bo porota neodločena, drugače jo bo tvoja punca skupila.

Spravi jo v avto.

Hvala, ker greš danes z mano, stari.

Hvaležen sem ti. –Malenkost. Saj ne, da imam prost dan.

Daj no, lahko greš ven in pomagaš nekaj ljudem.

Ja, ja, z veseljem pomagam.

Nisem pa vedel, da Združenje veteranov hodi na dom. –Običajno ne.

Običajno sedim za mizo in se ukvarjam z zahtevki.

Ne prenesem pisarne.

Ampak vsake toliko časa me izpustijo ven,

da opravim nekaj obiskov in grem pogledat nekaj veteranov.

Znam z ljudmi.

Koga greva obiskat? –Tommyja.

Veteran iz Vietnama, dobil je škrlatno srce.

Že dve leti je skvoter v tej stavbi.

Ne moremo ga spraviti ven.

Ima družino?

Nič več. Imam stanovanje zanj,

ampak ne morem ga prepričati.

Zakaj pa misliš, da bo poslušal mene?

Se spomniš Roberta Walkerja,

ki je s tabo služil v Afganistanu?

Ja, Robbie, ostrostrelec v naši enoti.

Ubit v akciji blizu Kabula. Zakaj?

To je njegov oče.

Tu je kot na vojnem območju.

Počakaj, da vidiš notranjost.

Hej, opozorilo glede Grahama.

Malce občutljiv je, ampak je v redu.

Dela za lastnika stavbe.

Zamujaš!

Že eno uro čakam.

Tudi tebe je lepo videti, Graham.

Jebi se.

Zdi se prijeten.

Ljudje dejansko živijo tu? –Ja, to je pravi raj za skvoterje.

Nihče jim ne ukazuje in lahko se svobodno gibajo.

Bogu za hrbtom.

Ja. Tommy rad živi neopazno.

Kaj je v torbi?

Nekaj malenkosti.

Kruh, pecivo, take stvari.

Kdo je ta tip?

Moj kolega Jake. Danes mi pomaga. –Kako si?

Grozno. Rekel sem, da bom pomagal, a ni mi všeč ves dan posedati.

Pomiri se, Graham. Takoj bova gotova. –Dobro.

Opravimo že s tem. Kar srh me spreletava tu.

Ja, presenečen sem, da so te pustili sem čisto samega.

Ne skrbi me.

Imaš dovoljenje za to? –Seveda.

Prejšnji teden sem ga dobil. –Upaj, da je ne boš nikoli potreboval.

Bolje je, da jo imaš in je ne potrebuješ,

kot da je nimaš … –Graham, naredi nama uslugo.

Ne petelini se, prav?

Ne bi rad, da me po nesreči ustreliš.

PIVOVARNA OREGON LAKE NAZDRAVJE! HLADNO PIVO

Kako lepo diši.

Tu je običajno pravi klošarski hotel.

Kje pa so vsi?

Pojma nimam.

Graham, kdaj si bil nazadnje tu?

Pred par meseci.

Ko sem ti nazadnje odprl.

Je kdo tu?

Je kdo tu?

Je kdo tu?

Zdi se, da je nekdo izpraznil stavbo in vse nagnal.

Mogoče so vsi dobili službe.

V naglici so odšli. Niti povečerjali niso do konca.

Mi nismo bili. Saj veš, da ni vredno truda.

Naženemo jih, oni se vrnejo. Naženemo jih in vrnejo se

kot potepuške živali.

Ljudje so.

Ja. Seveda. –Hej.

Če ti ni mar za te ljudi, zakaj si še tu?

Odrasla sva, nič hudega nama ne bo.

Ne, ne gre tako.

Odprem vama in vaju pospremim ven. Ne bi radi tožbe …

Nehajta.

Prav? Na isti strani smo.

Si prepričan, da je še tu? –Upam.

Zavleče se v shrambo v zadnjem delu.

Kako si ga sploh našel?

Graham nas je obvestil.

Res je kreten, ni pa pošast.

Hvala.

Počasi, Rambo. Rakun je.

Graham, kaj sem rekel? To ni igrača.

Ne, ampak mislil sem … –Poslušaj.

Če še enkrat izvlečeš pištolo, jo boš pojedel.

Se razumeva? –Ja, ja, razumem.

Tommy, odpri!

Tommy, Luke tukaj.

Daj no, Tommy.

Dobro, vstopili bomo.

Upam, da si oblečen.

Nikamor ne boste vstopili.

To je moj dom.

V redu je. Pomiri se.

Saj sem že rekel, da ne grem.

Me slišiš? Ne grem.

Bi mi rad kaj povedal? –Ne, ne.

Jaz že ne. Tu lahko ostaneš tako dolgo, kot želiš.

Tommy, ne vem, o čem govoriš.

Luke iz Združenja veteranov sem. Prejšnji mesec sva govorila.

Vseeno ne grem.

Že prav. Kaj, ko bi odložil to reč?

V redu? Prosim. Odloži jo.

Sploh ni nabita.

Potem je pa ne bi smel moliti ljudem pod nos.

V Ameriki smo, ne?

Hotel sem samo preveriti, kako je s tabo.

Prinesel sem ti malo hrane.

Kdo, hudiča, si pa ti? –Jake Carter.

Naj bi mi to kaj pomenilo?

Z vašim sinom sem služil v Afganistanu.

Z Robbiejem?

V moji enoti je bil.

Dober fant je bil.

Dober marinec.

Domov so ga prinesli v krsti.

Poslušaj, Tommy,

sedimo za trenutek in se pogovorimo.

Ne, ne bo šlo.

Dajte no, samo pomagati skušamo.

Ne morete pomagati. Nihče mi ne more.

Tommy … –Samo pustite me pri miru.

Dvakrat sem vam že rekel. Ne bom vam še tretjič.

Dobro je šlo.