The Wait (Odotus)

Daj mi kruh.

Masla je zmanjkalo.

Bova že kako.

Ne boj se.

Odleti.

Živjo, ljubica.

Ljubim te.

- Greš na kopno? - Ne danes.

Se spomniš mojega starega prijatelja Olavija Kalma?

Pozabil sem ti reči, da je klical. Sem prihaja.

V Parizu živi. Pobegniti hoče iz mesta.

Povabil sem ga sem.

Dovolj prostora imava.

Ta sok ima zdrav okus.

Svet se je spremenil.

Blago rečeno. To sem dojela, ko sem se vračala.

- Oglasi se v naši vili. - Zveni zastrašujoče.

- Viski in jastog. - Mamljivo. Zveni zapleteno.

Adijo.

Živjo.

- Iz Francije je dolga pot. - Blago rečeno.

- Je bilo vredno? - Po svoje.

Lovila bova in ribarila. Pozabil boš na mestno življenje.

Zgleda zapuščeno.

To poletje je zaradi kovida veliko ljudi.

Peto leto sva tu. Končno se počutim kot doma.

Tu sva.

Priden, Usko.

Ves čas jo je treba vzdrževati.

Eno popraviš, drugo razpade.

- Super zgleda. - Hvala.

- So to češnje? - Slive.

Češnje so zadaj.

Večino hrane vzgojiva na vrtu.

Mleko in jajca kupiva pri sosedih.

Ribariva in loviva.

Elli! Olavi je tu.

Živjo, Olavi.

- Živjo. - Živjo.

Dobrodošel.

Še se rokujemo in objemamo. Upam, da je to v redu.

- Lepo te je spet videti. - Enako.

Nisi bil pred 15 leti pri Ellijinih starših?

- Se spomniš Elli? - Davno je bilo.

- Kot v drugem življenju. - Šele začel si študirati.

- Krasen dom imata. - Obnoviti ga je treba.

Gospodar Kalm, pridi pogledat razgled.

- O čem pišeš disertacijo? - O lepoti.

Nimaš partnerke?

Nobene mi ni uspelo obdržati.

Ženske ali moškega? Je sploh pomembno?

V glavnem žensk.

Najti ti moramo ljubico za lockdown.

- Ljubico za lockdown? - Na otoku je kup lepotic.

Eno sem spoznal na trajektu.

Govorila je podnebnih spremembah in čarobnih gobah.

Bistra mlada zdravnica.

- Gotovo je bila Liina. - Ja.

Ja, pomahala sva si.

Zdravniki, vojaki, policisti in pastorji.

Obdržati jih je treba. Zlasti zdravnike in pastorje.

Dobro, mogoče pastorjev ne.

Na zdravje.

Hej.

Samo trenutek.

Sem ne pride veliko novic. Pozabimo na zunanji svet.

Lepo je imeti gosta. Osvežujoče.

Je tvoj oče še živ?

Ne.

Lepo sva se pogovarjala.

Pogosto te je omenil.

- Čakal je, da se vrneš. - Saj sem se hotel.

Pa sem šel v Pariz.

- Glej, kaj sem našel. - Hvala.

Ne mislim jakne. Glej te fotografije.

Mozoljčke sem imel.

- Je zgoraj vse pripravljeno, Elli? - Moralo bi biti.

- Se bom že znašel, hvala. - Lahko noč.

- Lahko noč. - Se vidimo zjutraj.

- Tudi midva bi morala iti spat. - Takoj pridem.

V redu.

Še loviš ribe?

Za to v Parizu ni veliko krajev. Ali si mislil metaforično?

Nič skokov med rjuhe? Še vedno si zvita baraba.

Ena je bila.

Ampak se je zapletlo. Poročena je bila.

Si shujšal?

Mogoče malo.

Si se ti zredil?

Mogoče malo. Se od hladne vode shujša?

- Kako je bilo s poročeno žensko? - Krasno.

Izleti ob koncu tedna, spodbudne večerje in druge dejavnosti.

Sovražim jet ski. Po šibrovko bi moral iti.

Sprva

se Elli ni hotela ustaliti.

Hotela je potovati, študirati.

Potem pa se je vrnila.

Dobil sem službo tu na otočju.

To je drugačno življenje.

V divjini se življenje odvija počasneje.

To... Poslušaj.

Zvok vinila. Čutiš ga.

Starinsko in samooskrbno.

Na otokih ni interneta.

Pretakam v službi, doma pa samo vrtim.

Poslušaj to žaganje.

Super zvok, vedno in povsod.

Umetnost, klasika.

Pridi, punca.

Migaj.

Pleši, medtem ko igra glasba.

Ni to super?

Trajekt enkrat dnevno. Na robu civilizacije smo.

Ampak še vedno rokamo.

Sledi...

Ruske priredbe pesmi Beatlov.

V redu.

Ne skrbi.

Kmalu bo odšel. Majhnih mest se naveliča.

Adijo.

Rad te imam.

Prekleto.

Oprosti.

Te motim pri delu? -Ne.

- Kako napreduje pisanje? - Počasi.

Najbrž je to normalno.

- Še igraš violončelo? - Redko.

Bi šla na sprehod?

Mikko pravi, da pišeš disertacijo. O čem?

O ženskah.

A, tako.

- V filmih Françoisa Truffauta. - Rad imaš ženske.

Ženske in moške. Kompleksnost njihovih razmerij.

Razmerij na splošno.

Ampak ga nimaš.

Nedavno sem ga imel.

Drugačne stvari sva si želela.

Ljubezen je bistvena v življenju... Ampak kaj točno je?

Je ljubezen tudi, ko nekoga zapustiš?

Gre pri ljubezni vedno za odnos do sebe?

Je treba ostati zvest sebi?

Če je nisi ljubil, ni bilo možnosti za srečo.

Mogoče iščem nekaj boljšega.

Živjo.

Bog z vama.

Kaj počneta?

Elli mi razkazuje otok.

Si bil v trgovini? Si kupil vse, kar potrebujemo?

Ja. Liino sem srečal. Pozdravlja Olavija.

Všeč si ji. Rada bi, da se oglasimo.

- Vaju peljem? - Sprehodila se bova. Vsaj jaz.

- Daj kuhat krompir. - Tudi jaz se bom sprehodil.

Pozabi na krompir, nocoj bom jaz kuhal.

Dober večer, gospe in gospodje.

Najprej krompir, koriander...

In pire z sirom z modro plesnijo. Prvič.

To je eksperimentalna gastronomija. -Hvala.

Ni za kaj.

Prikladni okusni kolaž zeitgeista

iz sestavin z vrta in kuhinje naše gospodarice.

Čudovito, Olavi. Zelo... Francosko.

Ne, Mikko.

Zelo odmaknjeno.

Na zdravje.

Pozabil sem nase. Uživajta, dokler je še toplo.

Moram reči...

Krasno predstavljeno.

Ampak upam, da bo glavna jed okusnejša

od tega plesnivega pireja.

To je ogabno. Neužitno.

- Si porabil vso sol, ki jo imava? - Preveč česna je.

Jejmo, ne pritožujte se.

Je mogoče, da vsa ta leta

nisi bil v Franciji, temveč v zaporniški kuhinji?

Mogoče, ampak pojejta. Hrane ne bomo metali stran.

Krasno, da si tu, prijatelj.

Upam, da lahko ostanem. Kljub tej polomiji.

Spakiraj in se spelji. Takoj, Michael Jackson.

Nadeni si rokavice, in nazaj v kuhinjo.

Lahko izpeljem predstavo z rokavicami.

Pojedel te bom.

Pojedel te bom.

Dobro jutro!

- Dobro jutro. - Mikko je že odšel.

- Čudovita tišina. - Kajne?

Življenje zunaj božjega dometa.

- Kako napreduje pisanje? - Še kar.

Dobro. Poglejva Mikkovo čarovnijo.

Radostno, o Gospod,

pojemo na Tvojo slavo.

Slavimo Tvoje ime.

Ko bi govoril človeške in angelske jezike,

ljubezni pa ne bi imel, sem brneč bron

ali zveneče cimbale.

Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva,

ni nevoščljiva,

ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje.

Ne veseli se krivice,

veseli pa se resnice.

Vse opraviči, vse veruje.