Bumblebee

Prebili so obrambo. –Izgubila sem stik z ostalimi! –Preveč jih je!

Umik!

Pokončajte jih!

Kje je B–127?

Oprostite za zamudo. Gost promet.

Optimus?

Decepticoni, napad!

Avtoboti, umik! Vsi k stolpu.

Uničite lansirno rampo. Ne dovolite, da pobegnejo.

Cybertron je padel. Pojdite do kapsul za evakuacijo.

Po galaksiji so razpršeni drugi Avtoboti. Moramo jih najti,

če želimo preživeti. –Optimus, to je naš dom, boriti se moramo zanj.

Še naprej se bomo borili, toda najprej moramo najti zatočišče.

Našel sem dobro skrit planet. Zemlja. Tja greš.

Postavil boš bazo in ko zberemo ostale, se ti pridružimo.

Zaščititi moraš planet. Če ga Decepticoni odkrijejo,

je z nami konec. Pojdi.

Vso srečo, vojak! Zadržal jih bom.

BUMBLEBEE

Zemlja

1987

VŠEČKAJTE NAŠO FACEBOOK STRAN: Crazy Srbin Production

Dobro, saj sem že mrtev!

Ker pretiravaš, je zaradi tebe nastradala celotna ekipa, Danny.

Bravo. –Hej, peče. –Kaj? To?

Ne bi vedel. Nikoli me niso zadeli. –Veš kaj? To je bilo od blizu.

Lahko bi mi poškodoval oko. Nocoj imam zmenek in to ni privlačno.

Prav imaš, oprosti. Jaz sem kriv. Sprožilec ni v redu.

Orožje je pokvarjeno. Nekdo jih bo slišal.

Nehaj! Prenehaj!

V Grenadi bi te moral pustiti umreti. –Če bi me,

se zdaj ne bi v gozdu igrali te super igre. –Tako je.

Sovražim te. –Stari, to boli.

Rad te imam, vendar tega nočeš sprejeti, ker imaš težave z intimnostjo.

Kot otroka so te premalo objemali. –Jack, glej.

Vem, da izgledam neumno, toda … –Vsi v zaklon!

Danny? Si v redu? –Sem.

Tukaj agent Jack Burns. Potrebujem zdravniško pomoč.

Izstrelki so zadeli severozahod poligona. Več poškodovanih.

Mi lahko poveste, zakaj ste vrgli napalm na svoje ljudi!

Negativno. V severozahodnem sektorju ni nobenih orožnih vaj.

Kaj hudiča nas je zadelo?

Razkropite se in zasledujte to stvar! Takoj!

Pelji.

Tam.

Kaj za vraga? Daj ga!

Za njim in spravite ga ven! –Tam je!

Locirali smo tarčo, gospod.

Streljaj!

Prekleto!

O, ne.

Proti rudniku gre! Prestrezi ga!

Premik! Gremo.

Centralni sistemi so poškodovani

Prosim vas, to je napaka.

Ostanite mirni, ne streljajte. –Nikogar ne želim poškodovati.

Kdo je poklical letalstvo?

To ni letalstvo.

Bežite.

Si mislil, da se lahko skriješ?

V mukah boš umrl. Kot tvoji prijatelji.

Kje se skrivajo tvoji prijatelji? –Nikoli ne bom povedal.

Tako torej?

Pa naj bo po tvoje.

Sinteza govora je onemogočena

B–127, kot član odporniškega gibanja Avtobotov,

si izdajalec Cybertrona in obsojam te na smrt.

Ne!

Okvara pomnilniških celic

Spominsko jedro, kritična okvara

Spominsko jedro, kritična okvara

Spominsko jedro, kritična okvara Zaustavitev sistema

Utihni.

Dobro jutro, očka.

Ujela si naju. –Ogabno, Ron.

Oprostita.

Tvoje trofeje od skokov v vodo? –Preveč prostora v sobi mi vzamejo.

Nekoč boš to obžalovala. –Kje je zajtrk?

Zajtrk je na priročnem mestu v omarah in hladilniku.

Poskusi malo pomagati. –Zdaj sem odrasla in si sama pripravljam zajtrk.

Vesta, kako bi lahko še bolj pomagala? Če bi imela avto.

Charlie. –Kdo bi rekel? Jutri imam rojstni dan.

Odličen čas za veliko darilo. Potrebujem samo 500 dolarjev,

da popravim corvetto. –Nimam 500 $. Veš, koliko zaslužijo medicinske sestre.

Pol manj kot zdravniki za dvakrat več dela, kajne? –Tako bomo.

Jutri imam razgovor za službo. Če bo vse v redu, bomo plavali

med avtodeli. –Raje imam denar. –Ne bodi nesramna in nahrani psa.

Conan je Otisov pes, naj ga on nahrani. –Kaj?

Tako odrasel si v karate kimonu. Moj mali fant postaja moški.

Mudi se mi. Ali lahko pelješ brata na karate, ko greš na delo?

Lahko bi, če bi imela avto. –Naj te spremlja na kolesu, da ga ne ugrabijo.

Ugrabijo? Saj si rekla, da je odrasel.

Če bo kdo kaj poskušal, mu bom raztrgal vranico.

Hvala, stari. –Uživaj. Jej počasi.

Oprosti. Zdravo. Nikoli se nisva … –Nimam časa. –Ja, prav.

O, bog. Žal mi je.

O, bog. –Nekdo bo odpuščen.

Če bi bila jaz tako oblečena, bi prosila, da me odpustijo. –Dobra fora, Tina.

Pojdimo.

Daj, no. –Živjo, stric Hank.

Še vedno delaš na tistem prekletem avtu? –Še vedno delaš na tej prekleti osebnosti?

Kaj imaš zame? –Karkoli hočeš. Kakorkoli, Rusi nas bodo razstrelili.

To je pravi duh. –Hej, mala.

Daj mi 3/8 ključ. –Popravljaš uplinjač? –Ja.

Potrebuješ 1/2. –Rekel sem 3/8 …

Hvala, mala.

Kje je Optimus Prime? –Preživel je padec Cybertrona.

Uporniki niso zares mrtvi, dokler je vodja živ. Kje je?

Sem Cliffjumper. Poročnik upornikov Avtobotov.

Moja naloga … –Napačen odgovor.

Vemo, da postavlja bazo.

Povej nam kje in pustiva te živeti. –Sem Cliffjumper.

Ne. –To je signal od B–127.

Ga lahko lociraš? –Sem ga že.

Povej nam, kje je Prime, ali pa bo to naredil tvoj mlad prijatelj. –Nikoli!

Pogumen bojevnik si. Boljšo smrt si zaslužiš.

Če pa bolje razmislim …

Nastavi smer proti Zemlji.

30 $ za vse to. –Dvakrat več dobim samo za tuljavo.

Od koga? Edino jaz prihajam sem. Ne vem, kako lahko sploh še delaš.

Vzemi ga in pojdi, moja nadaljevanka se začenja.

Od kod je tisti hrošč? –Odkar sem postavil tisti stolp

je slab signal.

Zanima me, kaj se bo ta teden zgodilo Alfu.

Daj no.

Se hecaš?

Prekleto.

Predam se.

Ne morem brez tebe.

Vse najboljše.

Očka, pogrešam te.

Mislim, da je prenizko, draga. –Ne, mislim, da gre na ta gumb.

Ja. Ne vem.

Dobro jutro, slavljenka. –Jutro. –Videti si …

Lepo. –Vse najboljše, draga. Rada te imam.

Odpri darilo, zamudili bomo v službo.

Hvala, mama.

Čelada z rožicami.

Stalno poslušam o nesrečah mopedistov in razsutih možganih po cesti.

Od zdaj naprej jo boš nosila. Tudi, če po zakonu ni obvezna.

Poglej, kako ljubka je.

Ja. –Vse najboljše. –Še od mene majhno darilo.

Majhno, a iz srca.

Smej se za spremembo

Nasmeh je močna stvar.

Sprošča endorfin in pove okolici, da si zabavna in dostopna.

Celo poglavje je o ljudeh, ki imajo zaradi tega

več prijateljev. –Neverjetno.

Če se boš več smejala, se ti bo življenje spremenilo

Hočem hrošča. –Kaj?

Hočem rumenega hrošča. Dogovoriva se. Če ga spravim v pogon, je moj.

To ni dogovor, le ob avto bom. –Če ga zaženem, ga vzamem in

celo leto delam pri tebi. Oprala bom maščobo s tal

in uredila vse papirje.

Počistila bom tudi tvoja ogabna stranišča.

Prosim. Rojstni dan imam. –Žal mi je, ne bo šlo.

Trenutno ne zaposlujemo. Tvoj je, punči. Vse najboljše.

Hvala.

Hvala, hvala, hvala. –Moja stranišča so čudovita.

Prosim, bog.

Daj no.

O, mojbog. O, mojbog.

Bog, najlepša hvala. Ljubim te.

Ta avto ni varen. –To je krsta na kolesih.

Ampak ona je srečna.

Neverjetno.

Kaj?

O, mojbog.

Charlie, kaj je ta hrup? –Nič, v redu sem. Vrni se v posteljo.

Vse je v redu. –Kaj za vraga je to? –To je …

Kaj počne ta avto v naši garaži?

Avto?

To … je moj avto.

Stric Hank mi ga je dal. Vozen je.

Nevaren je. Morala bi mi povedati, preden si ga pripeljala. –Žal mi je.

Sredi dela sem. –Prav, grem.

Pogovoriva se kdaj. Tvoja mama sem. –Prav.

V redu. –Lahko noč. –Je res vozen? –Ja, res.

Si tukaj?

Dobro. Vznemirjen si, oprosti.

Dobro.

Zdravo.

Si …

Lahko govoriš?

Nič ti nočem.

Me razumeš?

Kaj si?

Od kod si? V redu je.

Ti je všeč moja majica? Rad poslušaš metal?

Ne? Kaj? Misliš mene?

Kdo sem jaz?

Jaz sem Charlie.

Charlie Watson. Osemnajst let.

Danes imam rojstni dan.

Kako ti je ime?

Ne veš, ali nimaš imena?

Zveniš kot čmrlj (bumblebee).

Tako te bom klicala.

Bumblebee.

Ustreza ti.