Halloween

Jemljete zdravila?

Hvala. Kako vam gre danes?

Ste dobro spali? –Sem.

Ste sanjali? –Ne.

Včasih se sanj ne spomnimo. –Drži.

Sanjamo, a zjutraj se ne spomnimo. –Ne.

Spomnimo se, če sanjamo, tik preden se zbudimo.

Drži. –Ste vedeli … Koristen podatek.

Ko se zbudimo in rečemo: "Vso noč sem sanjal to in ono."

Sanjamo največ 45 minut. Ste vedeli? –Ne, nisem.

Običajno sanje trajajo deset ali 15 minut.

Se vidimo.

Kam greste? –K svojim pacientom.

Preizkušam. Ena, dve, tri. Test, ena, dve, tri.

Smo v sanatoriju Smith's Grove.

Intervjuvali bomo bolnika, ki je zaprt že 40 let.

Pravijo, da ves ta čas ni izustil ene besede. Ta pošast …

Dober dan. –Dober dan.

Dr. Ranbir Sartain. –Lepo, da sva se končno spoznala.

Hvala, da ste si vzeli čas.

To sva hotela opraviti, preden ga premestijo.

V Glass Hillu niso tako ustrežljivi. –Glass Hill je pekel.

Leta je bil tu, da smo ga preučevali.

Očitno države ne zanima več, kaj še lahko ugotovimo.

Zato sva prišla.

Michaelu sem posvetil življenje, preučil vse, kar so napisali o njem.

Pred smrtjo dr. Loomisa sem bil njegov študent.

Potem sem na Univerzi v Illinoisu lobiral, da so mi dodelili Michaela.

Je kaj napredka?

Pregledalo ga je več kot 50 kliničnih psihiatrov.

Vsak ima drugačno mnenje.

Samo dr. Loomis ga je videl na prostosti.

Ocenil je, da je poosebljeno zlo.

Naši pacienti so deležni svežega zraka, sonca,

razgleda, razgibavanja, zdrave prehrane.

Boli me, da ga bodo premestili v neprimerno ustanovo.

Tamle je. Lahko govori. Ampak noče.

Rad bi stopil bliže, če smem. Da vidim, koliko se zaveda. Če se.

O, zaveda se. Opazoval vas je, ko ste prišli.

Bi zavezali levo vezalko?

G. Tovoli, tisti gospod z dežnikom, je obseden z njimi.

Nikogar ne podcenjujte. –Seveda.

Stopite do rumene črte.

Niti koraka dlje.

Pod nobenim pogojem je ne prestopite.

Michael?

Michael. Nekdo bi te rad spoznal.

Pozdravljen, Michael.

Jaz sem Aaron Korey.

Tvoj primer spremljam že leta, pa o tebi še vedno vem bore malo.

Rad bi izvedel več.

O tisti noči. O vpletenih.

Misliš kdaj nanje, Michael? Se počutiš krivega za njihovo usodo?

Imam nekaj iz pisarne državnega pravobranilca.

Čutiš jo, kajne?

Čutiš masko.

Figaro. Figaro.

Reci kaj, Michael.

Reci kaj!

Čutiš jo, mar ne?

Del tebe je, Michael.

Del tebe.

Reci kaj. Reci kaj, Michael.

Reci kaj!

NOČ ČAROVNIC

VŠEČKAJTE NAŠO FACEBOOK STRAN: Crazy Srbin Production

Dobro. Potem ko sva videla žival v ujetništvu

in nisva mogla izzvati odziva, zdaj iščeva njegovo nasprotnico.

Je mogoče ena pošast ustvarila drugo?

Čeprav so rešetke in bodeča žica, ki ju ločujejo, močne in ostre,

je metafizična meja zabrisana in tenka.

Oba živita v osami, v okovih strahu

in sovraštva do drugega. –Ta je.

Tukaj? Je morda edino upanje za ozdravitev …

Srhljivo. –Njuno soočenje?

"Dostop prepovedan. Zasebna posest. Ni vstopa."

Mogoče boš potreboval tole.

Dana, novinarji ne plačujemo za intervjuje.

Nasmehni se. Snemajo naju.

Želite? –Pozdravljeni.

Iščeva Laurie Strode.

Pripravljava poddajo in …

Raziskovalna novinarja sva.

Si lahko vzamete čas? Daleč sva pripotovala.

Kaj pravite na 3.000 $?

Pozdravljeni.

Lahko vstopiva in se pogovoriva z vami?

No … Z Aaronom sva posnela več nagrajenih radijskih prispevkov.

Zadnji je 20 let star primer umora pokazal v novi luči.

Incidente znova preučiva nepristransko.

Iz grozot, ki ste jih doživeli, se lahko veliko naučimo.

Prav nič. Ni novih vpogledov ali odkritij.

Je torej resničen? –Kdo?

Bavbav. Menda ste rekli … –Ne verjamete v bavbava?

Verjamem v Michaela Myersa, iztirjenega serijskega morilca,

v bavbava pa ne.

Morali bi.

Prav.

Michael Myers je človek, ki je pri šestih letih ubil sestro.

Potem se je lotil vas.

Rada bi izvedela, zakaj. Pokukala v njegovo glavo.

Zato je vaša zgodba tako pomembna. –Moja zgodba?

Dva neuspešna zakona. Majav odnos s hčerko in vnukinjo.

Michael Myers je umoril pet ljudi.

Pa je človek, ki ga moramo razumeti?

Jaz sem dvakrat ločena, pa sem zato utrgana.

Premestili ga bodo. –Jutri ob sedmih.

Do smrti bo za zapahi. –Tako je tudi prav.

Pomenimo se o tem, da vam je država vzela hčer.

Stara je bila 12 let. Rekli so, da ste neprimerna mati.

Kdaj ste spet dobili skrbništvo?

Nisem ga. Ampak to ste že vedeli.

Laurie, videla sva ga. Bila sva pri Michaelu.

Pokazal sem mu masko. Ni se odzval. Niti malo.

Z nikomer ne govori. Nikoli ni. Z vami pa mogoče bi.

Zakaj se ne usedete z njim

in mu poveste vse, kar vam verjetno leži na duši?

Pridite z nama. Naj vam pomagava, da se boste osvobodili.

Prosim.

Čas je potekel.

Vzela bom plačilo.

Poberita se.

Pod mojim lijakom bi srala? Ubil bom tebe in vso tvojo družino.

Namesto penic sem zdaj dal arašidovo maslo.

Bomo videli, ali ga bodo nadloge pojedle.

Moralo bi jih ubiti. –Jutro.

Prestavila sem zadnji termin, da bom prišla.

Ne bi bilo treba, mama. Nič posebnega ni.

Sprejeli so te v Zvezo najboljših dijakov. To je pomembno.

Jaz sem bil s krmilnicami in šahom iz tikovine le najboljši pri tehniki.

Lepo, da bova spoznala Camerona. –Vso družino spremlja glas …

Nehaj, Ray. –Če je pa res.

To je treba je upoštevati. –Ray …

Se spomniš, ko je Lonnie udaril policaja?

Ray. –To je bi … Mater!

O, fant.

Na penisu imam arašidovo maslo. –Fuj, oči.

Takojšnja karma. –Cameron je pošten. Ni tak.

Bosta videla, ko ga spoznata. –Vsi so prijetni fantje,

dokler ne zanosiš. Potem se voziš v kamionetu in čistiš orožje.

Imaš otroke, čistiš orožje, se zadevaš in rediš.

Oči? –Kaj je?

Lahko nehaš?

Sprati moram arašidovo maslo z rok.

Si povabila babico? Rekla si, da jo boš.

Za nocoj. Rekla si, da jo boš povabila.

Ja. Sem. –Si?

Ja. Včeraj sva govorili. Ne more priti. Žal mi je.

Res? –Ja.

Boji se odprtih prostorov.

Na terapijo bi morala. Tega ne jemlji osebno.

Vicky je. Iti moram.

Rada te imam. Lepo se imej.

Adijo, oči. Rada te imam. –V redu.

Mama laže. –Kaj se je zgodilo?

Rekla je, da je povabila babico, ampak je ni. Sploh je ni poklicala.

Kako veš? –Ker sem jo poklicala jaz.

Oslarija. –Ja.

Kaj je mami? Zakaj je to rekla?

Ne vem. Noče, da bi imela stike z njo.

Vsa moja družina za ta praznik ponori.

Na vašem mestu ne bi praznovala. Okrasila bi božično smrekico,

srhljivo noč čarovnic pa preskočila. Babica kdaj govori o tem?

Ja. To je vse, o čemer govori. Zaznamovalo jo je.

Odtlej živi v strahu.

Ni tistih najstnikov razmesaril njen brat?

Ne. Ljudje so si to izmislili, da se bolje počutijo.

Grozljivo je, ko ti neki norec pokolje prijatelje.

Je res? Dandanes se dogaja še marsikaj veliko hujšega.

Da neki tip z nožem ubije par ljudi, ni nič posebnega.

Skoraj bi ubil njeno babico. –Ušla je.

Ujeli so ga in zdaj je zaprt.

Po današnjih merilih …

Jezik za zobe, Dave. Utihni. –Oprosti. Utihni, Dave.

Lahko razstrelim bučo? –Daj si duška.

Resno misli?

Res jo bo. –Kakšen bebec.

O, bog. –Kristus.

Hitro, stran!

Veselo noč čarovnic!

Cameron.

Dobro sem te. –Zelo dobro.

Imaš vse za kostum za jutri?

Da bosta Bonnie in Clyde usklajena. –Ne. Za nocoj se pripravljam.

Za nocoj? Mislil sem, da se šališ, ko si rekla, da sta starša staromodna.

Bodi olikan, prav? –Prav.

Zabavno bo. –Veselim se.

Moram se pomiriti. –Veselim se. Prav?

Želodec se mi obrača. Smetnjaka sta, po katerih bi rad brskal. Pridi.

Nehaj, stari. –Še ti, pridi.

Posvinjal si me s krastami z razpokanih ustnic. Hvala.

Vem. Ni za kaj. –Odvratno.

Delček mene bo ves dan s tabo.

Super. Sta si priskrbela kostuma za jutri?

Glede tega … –Kaj je?

Ne bomo v maskah? Obljubil si, da gremo skupaj na ples,

zdaj pa si mi dal košarico. Ne moreš lomiti src po vsem mestu.

Poslušaj … –Se vidimo, golobčka.

Knjige odprite na strani Franklove razlage.

Rekel je: "Usoda je ubrala drugo pot.