Devil in a Blue Dress

Ljubico imam na zahodni strani,

na drugem koncu mesta živi.

Ljubico imam na zahodni strani,

na drugem koncu mesta živi.

Ko sem s svojo ljubico,

naj drugega tam ni.

Visoka je in sloka,

vedno lepo oblečena.

Dušo mi vname,

ko pri meni pozvoni.

Ljubico imam na zahodni strani,

na drugem koncu mesta živi.

Ko sem s svojo ljubico,

naj drugega tam ni.

V ponedeljek pa zarana

nekdo po vratih tolče mi.

Ni moja ljubica,

nikoli še trkala ni.

Ležal sem v postelji in tuhtal,

kdo si me želi.

Mislil sem, da je zavarovalničar.

Iskal me je že.

Nor sem na svojo ljubico,

na drugem koncu mesta živi.

Ko sem s svojo ljubico...

Bilo je poletje leta 1948 in potreboval sem denar.

Ves dan sem hodil od vrat do vrat,

potem pa pri Joppyju razmišljal, kje bom iskat delo naslednji dan.

V časopisu so se razpisovali o mestnih volitvah,

kot da bi lahko kaj spremenile.

Zame se je že vse spremenilo. Tretji teden sem bil brez službe.

Eden od belcev mora delati dvojno izmeno.

Če reče, da je preutrujen, ga ne odpustite.

Je bilo to vse?

Ne, ni bilo. Potreboval bi...

Odplačevati moram posojilo in jesti.

Rabim streho nad glavo in kaj, da se oblečem. Rabim službo.

Oprosti, dečko, vrniti se moram na delo.

Nisem dečko. -Kaj?

Nisem dečko. Ime mi je Ezekiel Rawlins.

Se vidiva, Joppy. Pazi na pult! Kje imaš ušesa?

Koliko po tvojem plačajo pri letalcih?

Ne vem. Kaj ne piše...

Govori z njim. -Bom.

Lahko govoriš z njim.

Easy, pridi sem. Nekoga ti bom predstavil.

Pridi. Moj prijatelj je. Easy, to je g. Albright.

Lahko mi rečeš Dewitt. -Kako ste?

Usedi se, Easy.

Z g. Albrightom se poznava še iz časov v pred vojno.

Takrat sem še boksal. -Si ga videl med borbo?

Ne. -Ne? Škoda.

Kadar je Joppy stopil v ring,

je bilo gotovo, da bodo koga odnesli ven.

Od kod si, Easy? -Iz Houstona.

Houstona? Od tam je Joppy.

Pravi, da rabiš službo. -Easy je vedno korak naprej.

Tukaj je eden redkih črncev s svojo hišo.

Vsak mesec odplačuje kredit, tako kot vi.

Nepremičnino imaš, kaj?

Velikim podjetjem ni mar. Že zdavnaj sem izstopil iz tega.

Če rabiš službo, pridi na ta naslov nocoj ob sedmih zvečer.

Kaj pa počnete?

Usluge delam. Usluge za prijatelje.

Oglasi se.

Kdo je bil to, Joppy? Poznam ga pač. Poslovnež.

Poslovnež, kaj? -Ja, res je.

Nič ne skrbi.

Ko mi rečejo, naj ne skrbim, pogledam, ali imam odpeto zadrgo.

Ampak razmišljal sem samo, da bi lahko kaj zaslužil.

V Los Angeles sem prišel, ko sem se po vojni vrnil iz Evrope.

V žepu sem imel 300 $ in zakon o veteranih.

Črnci so iz Teksasa in Louisiane prihajali v Kalifornijo,

da bi za dober denar delali ladje in letala.

Hej, Willy!

Jaz sem bil strojnik.

Ko sem dovolj prihranil, sem si najprej kupil hišo.

Rad sem se vračal domov v svojo hišo.

Kaj pa vem. Morda sem samo rad nekaj imel.

Kako si?

Ezekiel, zadaj bom malo posekal. -Pusti moja drevesa.

Samo pet minut bo... -Pusti moja drevesa. Marš!

Tistega večera sem bil obupan.

Kmalu bi zamujal že za dva obroka in nisem hotel izgubiti hiše,

ampak nekaj mi je pravilo, da se bom narobe odločil.

Ob Albrightu sem postal živčen.

Bil je kot tisti možak Miš iz Teksasa.

Znebiva se ga na tirih. -Ni to prijateljev avto?

Samo vozi prekleto reč! -Kaj si naredil?

No?

Bi rad službo?

Odvisno od tega, kakšna je. Nočem se v kaj zaplesti.

Zjutraj stopiš iz hiše, pa si že v kaj vpleten.

Važno je le, da si vpleten zgoraj.

Nekoga iščem. Za prijatelja. Daphne Monet.

Zaročenko Todda Carterja. Dva tedna je že ni.

Revež ne kandidira več za župana.

Nisem je še videl. -To je pa škoda.

Daphne čuti naklonjenost do družbe črnuhov.

Rada ima džez, svinjske parklje in temno meso, če me razumeš?

Naklonjenost, ja. -Ja.

Sam bi jo šel iskat ampak nisem iz pravega testa.

Kaj hočete od mene? -Kako to misliš?

Kaj naj naredim? -Izvedi, kje je.

G. Carter bi se pobotal z njo. Sto dolarjev.

Plačam vnaprej.

Sto dolarjev.

Povem naj samo, kje je? -Ja.

To je vse? -Vse.

Joppy pravi, da hodiš v nezakonit klub na 89. ulici. -Ja, k Johnu.

Pred nekaj večeri so jo videli tam. Začni nocoj.

Dovolj bo. -Hvala.

Se vidiva. -Prav.

Sanjal sem o nebesih, tam videl sem svojo ljubico.

Sanjal sem o nebesih, tam videl sem svojo ljubico.

Imela je bleščeč nasmeh in vranje lase.

Vidim ga!

Hej, hej, gor! Hej, hej, čez,

skoči zdaj!

Obleci se. Kako ti je ime?

To je trgovina in konec.

Hattie May. -Kako si kaj, srček?

Črni brat, pomagaj... Gospod, ne nadlegujte ljudi.

Ne nadlegujem ga. -Kaj pa je?

Pravkar sem jim plačala, pa gnjavijo moje kupce.

Kaj pa se je pečal z belko. -Daj no, brat.

Ne meni se zanj. Mali ga bo odpeljal. -Prišel sem iz Detroita.

Danes imam samo Deucyja.

V četrtek je bila Holidayjeva, pa si jo zgrešil.

Hej!

Naj policija odide. Odpelji Easyja gor.

Poklical bom policijo, da pogledajo. -Če bo še tukaj, ga vrzi ven.

Bolje, da se pobereš. -Tukaj te bom čakal.

Kar počakajte. Kar čakajte tukaj.

Gospod McGee, ni zgornjega nadstropja.

Imaš cigareto? -Seveda.

Zapatovke. Edini črnec si, ki kadi mehiške cigarete.

Nazadnje sem jih slišal še v Houstonu.

Miš me je moral zvleči s tebe.

Tako se spomniš, kaj? -Tako je bilo.

Kdaj boš priznal, da si mu pomagal ubiti Navrocheta?

Nehaj, človek. Veš, da nisem imel nič s tem.

Kam so šle vse bele punce? -Ne zanimam se zanje.

Kot ti nisi pomagal Miši ubiti očima.

Si mu pomagal ubiti tudi polbrata?

Alphonso James! -Hej, Easy.

Daj mi pogrinjek in kokakolo.

Si videl kakšno Dahlio, Delilah, nekaj takega?

Belo punco. Menda je dobra. -Ne.

Če jo bom videl, jo bom zadržal zase.

Obdrži drobiž.

Degan Odell. -Easy.

Kako si danes? Gre. Nekam že.

Easy Rawlins, si to ti? -Hej, fant.

Se še nisi vrgel skozi okno? -Ne še, Dupree.

Poznaš Coretto, kajne?

Kako si, Coretta? -V redu.

To je Odell.

Odell. -Moj bog.

Lahko prisedeva? -Seveda, izvolita.

V tovarni te pogrešamo.

Benny bi ti dal nazaj staro službo.

Samo k njemu moraš in se opravičiti.

Žal mi je. Daj mi viski. Brez plače se vsak tolče po glavi.

Že vidim. Umazan denar imaš. -Ne, denar je moj.

Pa nimaš službe. -Ti pa ne denarja.

Oh, punčka.

Ste videli belo punco Dahlio, Delilah, nekaj na d?

Ne.

Coretta naju je spravila k telefonskemu podjetju.

Čestitam. Najbrž ne zaposlujejo moških, kajne?

V redu, Odell?

Nekdaj je igral do jutra.

Petelin stari. Zdaj komaj še kikirika.

Domov bi moral.

Še žal ti bo, če boš šel. -Pa tudi če ostanem.

Lahko noč, Coretta.

Daphne zdaj že spi.

Nocoj ti ne bo nič dala.

Hodiš okoli in sprašuješ o Dahlii.

Ime ji je Daphne.

Jo poznaš?

Kam naj ga dam? -To ni moja hiša.

Kaj? -To sploh ni moja hiša.

Na posteljo ga vrzi. Tja. -Utihni, črnuh.

Kje imam ključe?

Pazi na vrata.

Letel je na cesto, ker ni plačal najemnine.

Ne bi ga smela vzeti sem.

Presneto, kako je težak. -Vem.

Cigareto rabim. -Samo to?

Kaj bodo rekli sosedje, če se bom zjutraj plazil ven?

Je že v redu, Easy.

Dupree mi je zaspal, še ti me vrzi stran kot cunjo.

Kaj pa govoriš?

Nehaj. V sobi imaš moškega.

Povej mi raje o Daphne. -Kaj ves čas sprašuješ o njej?

Nočeš več črnk, kaj? -Ne, ni to.

Samo... Presneto!

Kaj če bi kaj slišal? -Zaspal je.