Kura

Čigavo bodalo je bilo, Galadriel?

Bratovo. Ubili so ga Sauronovi služabniki.

Po Morgothovem porazu, kateremu vi pravite Sauron ...

Prizadeval si je ustvariti moč,

ki ni iz mesa, ampak nad mesom.

Ubil sem Saurona.

Ne verjamem ti.

Dilly, nazaj!

Toda kljub našemu trudu se je naš propad le še pohitril.

In ta mitril je naša edina odrešitev?

Nič ne zmanjša njegove svetlobe.

Kralj Durin ... –Dovolj!

Ne bom tvegal življenj škratov,

da pomagam vilinom prevarati smrt.

Odhajam v Srednji svet.

Tam te čaka samo tema.

V kritje!

Ne!

Kje je moj sin?

Adar!

Pustimo to deželo za svojimi jadri.

Ko sem se boril s tabo ob strani, sem občutil ...

Tudi jaz sem občutila to.

Ta rana potrebuje vilinsko zdravilo.

Moč kralju!

Kam greš? –Opozoriti ga grem, kaj prihaja.

Sama? –Ne bo sama.

ERYN GALEN ZELENGAJ

Nisi tveganost.

Dober si.

Nori?

Prišle smo ti služiti,

vladar Sauron.

PRSTANI MOČI

Gil-galad prispe jutri,

s pričakovanjem, da se mu bo predstavilo način,

da se reši vso vilinstvo.

In mi nimamo nobenega.

Ko bi le obstajal način,

da se stori več z manj.

Samo sonce se je začelo kot nekaj,

kar ni večje od moje dlani.

In kako bi se sploh lahko kosali z močmi, ki so ustvarile Sonce?

Iztekel se nam je čas, Celebrimbor.

Nadkralja morava obvestiti o svojem neuspehu.

Potem pa se morajo vilini pripraviti, da zapustijo te obale.

Za vedno.

Galadriel?

Elrond.

Kaj se je zgodilo?

Sovražnikova sulica. Pred šestimi dnevi.

Jezdila sva brez predaha.

Mu lahko pomagate?

Kralj Južnih dežel?

Kako se je tvoja pot križala z njegovo?

Kako to, da si tu?

Kako to, da si ti tu?

Pridi. Veliko se imava za pomeniti.

Nikoli te ne bi smel postaviti na tisto ladjo.

Moral bi ti zaupati.

Te napake ne bom več ponovil.

S tiste ladje sem skočila,

ker sem v srcu verjela, da še nisem vredna tega.

Vedela sem, da moja naloga tu nekako še ni izpolnjena.

In ko sem prišla na površje, sem lahko le plavala

in molila, da sem se odločila modro.

Nisem prečkala tistega grenkega morja ...

da bi potem zdaj utonila.

Niti ne bom dopustila tebi.

Pogrešal sem te.

Kaj bova storila?

Edino, kar lahko.

Plavala.

Kdo je tam?

Kdo je tam? Razkrijte se.

Ali je Galadriel tu?

Ne.

Ne bi morali počivati?

Kaj je ta kraj?

To je bila delavnica Celebrimborja.

Tistega Celebrimborja?

Saj ga ni tu, kajne?

Pravzaprav je.

Celebrimbor ...

Mojster, pri katerem sem bil vajenec,

je govoril o čudežih vaše obrti.

Niti sanjalo se mi ni, da jih bom kdaj imel priložnost videti osebno.

Ste kovec?

Ne na nivoju vaše umetnosti.

Ti dragulji, še nikoli nisem videl česa takšnega.

Za kaj jih nameravate uporabiti?

Fëanorjeva ustvaritev draguljev je uspela zajeti bistvo Valinorja.

Upal sem, da bom naredil enako za Srednji svet.

To pa je svojevrstna ruda.

Kaj je to?

Ne dovolj.

Dovolj za kaj?

Prosim. –Ste jo poskusili združiti z ostalimi rudami?

Da bi jo bolje raztegnili?

To ne bi bilo primerno za to rudo.

Zakaj ne? –Ker bi v potrebnih količinah,

preveč oslabilo njegove edinstvene lastnosti.

Oprostite, tvegam, da zvenim trapasto,

ali ne bi prava zlitina lahko okrepila teh lastnosti?

Okrepila? –Kjer sem odraščal jaz,

so bile dragocene kovine redke kot kurji zobje.

Zato smo se jih naučili združevati,

da bi izkoristili prednosti in skrili pomanjkljivosti.

Videl sem sled niklja, dodanega železu,

da je rezilo lažje in močnejše.

Res ne obstaja zlitina, ki bi povečala lastnost vaše rude?

To pa je ...

zanimiv predlog.

To imejte

za daritev.

Kmalu bo šel po tisti poti,

ki naredi konec vsakemu človeku, ki hodi po njej.

Črne zastave bodo napolnile naš pristan.

Naša dolžnost bo, da mu skujemo grobnico

in mu zagotovimo nesmrtnost v kamnu,

ki je noben človek,

niti kralj, ne more doseči v življenju.

Risarji iz celotnega Númenorja so bili pozvani,

da zajamejo njegov izgled,

da lahko predlagajo osnutek.

Med vsemi vajenci

ste bile izbrane, da prav tako predlagate enega.

V prihodnjih dneh bo vsaka od vas dobila eno uro s kraljem.

Dobro izkoristite to.

Vem, kaj si počela v temni noči,

ko si mislila, da vse oči spijo. –Se opravičujem.

Vaša služabnica se bo kmalu vrnila, kralj moj.

Še vedno je čas.

Čas za kaj? –Da te opozorim, mlada Míriel.

Motite se. Nisem ... –Še kraljica? Vem.

Pa še boš. Zavedaj se,

če se stari običaji našega ljudstva ne bodo kmalu obnovili,

bo naš otok padel.

Pomagajte!

Za kralja gre! Pomagajte!

Pridi, gor moraš.

Toda ne stori istega kot jaz. Predolgo sem gledal.

In zdaj ne morem ločiti tega, kar je, od tega, kar je bilo.

In kar je bilo, od tega, kar še bo.

En predmet. Za ves Srednji svet.

Vem, da zveni nenavadno, nadkralj.

Vsekakor moramo izčrpati vse možne rešitve.

Natančno kakšen predmet?

Nekaj manjšega od predvidevanega.

Nekaj, kar se lahko nosi. –Morda žezlo? –Meč?

Ali pa morda krono.

Zakaj krono? –Krožna oblika bi bila idealna.

Dovoliti, da se svetloba vrne vase v enem neprekinjenem krogu

in gradi moč, ki je vse prej kot neomejena.

In vso to moč bi položil na čelo enega bitja?

Ne kar eno bitje, nadkralj. Vas.

Tvegana so ta šepetanja ...

Včasih je tvegana pot edina pot.

Sicer ne bi stala tu.

Sploh ne bi smela stati tu.

Nadkralj, prosimo samo za čas, ki je potreben,

da zberemo vilinske kovce in preizkusimo

Celebrimborjevo teorijo ... –Izteka se nam čas.

Ja, zato pa ... –Hitreje, kot si mislita.

Odkar je izbruhnila ognjena gora,

je Veliko drevo samo še krvaveče listje.

Kmalu bo padlo še zadnje

in če naša vrsta ne zapusti teh obal, bomo tudi mi.

Ni vilinca v Srednjem svetu, ki bi želel rešitev bolj kot jaz.

A če je to res naša odrešitev,

se bojim, da smo jo potrebovali že prej.

Saj sem jo skoraj imel že prej.

Šele ko sem govoril z Južnjakom, sem spoznal ...

Malovrednežem? To je njegova zamisel?

Njegovi predlogi so bili le ključ, ki je odklenil jez.

Smo na vrhuncu oblikovanja nove vrste moči.

Ne telesne, temveč duha.

Ne iz mesa, ampak nad mesom.

To je ...

To je moč nevidnega sveta.

Žal mi je, velikaš Celebrimbor.

S tem vam je ukazano, da razpustite mesto

in se nemudoma vrnete v Lindon.

Vsi vi.

Tiste besede, "moč nad mesom".

Kje ste jih slišali?

Posvetoval sem se s svojimi kovci. Mislim, da sem ...

Mislim, da so to moje besede. –Je bil Halbrand z vami?

Komu mar? Konec je.

Nadkralj, počakajte!

Žal mi je ... –Dajte mi tri mesece.

Vsaj toliko se mi dolguje.

Nič se ti ne dolguje.

Potem tega ne počni iz povračila.

Ampak zato, ker te prosim jaz.

Nespametno upanje je, Elrond.

Samo blago. Nič več.

"Upanje ni nikoli blago. Celo takrat, ko je skromno."

Ali pa si pozabil na svoj nasvet?

Potrebujem kraljeve rodove, krvne rodovine.