Frozen II

Prevod: Chronacht11

Dodatno Uredil in Popravil ter Tehnično Obdelal: CRAZY SRBIN (BLiNK)

Ana. Elsa. -Kmalu bo čas za spanje.

Princeska je ujeta v urok zlobnega škrata.

Hitro, elsa, naredi princa. Naj bo lep!

Oh, ne! Tudi princ je ujet v urok!

Ljubezen premaga vse. -Bljak, ana.

Ljubezen ne bo rešila gozda. -Izgubljene vile prihajajo!

Kako se oglaša žirafa? Saj ni važno.

Zbudili so kraljico vil, ki je razbila urok in vse rešila!

In vsi so se poročili. -Kaj se pa igrati? -Začaran gozd.

Princ in princeza se ljubita! -Začaran gozd je drugačen.

Videl si začaran gozd?! -Kaj?

Sem. Enkrat. -In nikoli nama nisi povedal?

Sedaj vama lahko povem, če...

Vredu. Zdaj nama povej. -Ali si prepričan?

Čas je da izvesta.

Narediva kasneje velikega snežaka. -Če se bosta umirili in poslušali.

Zelo daleč na severu,

je stal zelo star in zelo začaran gozd.

Ampak magične moči ni črpal prek vilin in škratov.

Ščitili so ga najmočnejši varuhi gozda.

Varuhi zraka, ognja,

vode in zemlje.

Ampak v njem je živel tudi narod severnjakov.

Ali so bili čarobni, kot jaz? -Ne, elsa.

Ne elsa, niso bili čarobni. Le izkoristili so darove gozda.

Njihovi običaji so bili zelo drugačni od naših.

Ampak vseeno so nam obljubili prijateljstvo.

V čast jim je tvoj dedek, kralj runeard zgradil močan jez.

To je bilo darilo za mir. -To pa je veliko darilo.

Bil sem zelo počaščen da sem v gozdu lahko to praznoval.

Nisem pa bil pripravljen na tisti dan.

Nismo bili pozorni. Očarali so nas.

Čutilo se je tako čarobno.

Ampak nekaj je bilo narobe.

Napadli so nas. -Postavite se za mano.

Bila je krvava bitka.

Vajin dedek... -Oče! - Je izginil.

Borba je razjezila varuhe gozda.

Pazite! - Svojo čarovnijo so uporabili proti nam vsem.

VŠEČKAJTE NAŠO FACEBOOK STRAN: Crazy Srbin Production

Slišal sem čuden glas.

In nekdo me je rešil.

Rečeno mi je bilo da so varuhi potem izginili in gosta megla je prekrila gozd.

Ki preprečuje vstop vsem.

Tiste noči sem domov prispel kot kralj arendella.

Waw, očka, to je bilo zakon!

Kdorkoli te je rešil ga obožujem.

Tudi sam bi želel vedeti kdo je bil. -Kaj pa se je zgodilo z varuhi?

Kaj je z gozdom? -Ne vem. Tam je še zmeraj megla.

Nihče ne more noter in nihče ven. -Tako da smo varni.

Ja, vendar se lahko gozd prebudi in takrat moramo biti pripravljeni.

In kaj ko bi sedaj rekli lahko noč očetu?

Ampak še zmeraj imam toliko vprašanj. -Prihrani jih za drugič ana.

Veš da nimam toliko potrplenja.

Zakaj so nas severnjaki napadli? Kdo napade ljudi od katerih dobi darila?

Misliš da se bo gozd znova prebudil?

Samo ahtohallan ve. -Ahtoho kdo?

Ko sem bila majhna mi je mati pela pesmi od posebne reke ahtohallan.

Rečeno je bilo da ve vse kar se je v preteklosti zgodilo.

Katere del smo tudi mi.

Ali nama boš zapela? Prosim.

Vredu. Priditi sem. Stisniti se.

LEDENO KRALJESTVO 2

Vaše veličanstvo. Pripravljeni so.

Oprostite. Že grem.

Ali si slišal to? -Kaj? -Saj ni važno.

Uživaš v svojem trajnem ledu olaf? -Samo svoje sanje živim ana.

Želim si da bi to trajalo za vedno.

In kljub temu se nam sprememba smeje s svojo lepoto. -Kaj?

Oprosti zrelost me sili v poetičnost.

Povej mi, ti si starejša in veliko veš.

Ali te kdaj zanima zakaj ni nič trajno?

Ne. -Resno? Komaj čakam da ostarim kot ti...

...in se mi ne bo več treba ukvarjati s pomembnimi zadevami.

Nisem tako mislila. Ne skrbi me ker imam tebe.

In elzo in kristoffa in svena...

Vrata so na široko odprta in nisem več sama.

V redu, lev. -Grizli! -Pošast! -Rjavi medved!

Jezen obraz. -Neke vrste medved! Lov!

Zlobna pošast! -Največja napaka v življenju!

Ki te še poljubila ni! -Zlobnež.

Nikomur ni uspelo. -Vredu olaf, ti si na vrsti.

Veliko lažje je sedaj ko znam brati.

Hitra runda, fantje proti dekletom.

Pripravljen sem, pripravljen! Začni!

Samorog. Sladoled. Grad!

Hrestač. Čajnik. Miš.

Oh, elsa!

Mislim da se olaf ne bi smel spreminjati. Ni važno to bo zelo lahko.

Dve sestri, ena misel. -Hvala.

Gremo! Imaš to elsa.

Kadarkoli. Izkoristi telo.

Nič. Zrak!

Drevo, ljudje. Drevoljud. To sploh ni beseda.

Lopatar. Zobje. Pranje posode! -Polarni medved!

Oprosti. -Nekaj mi moraš pokazati.

Si na pozor. Zamišljena. Paničariš.

Vznemirjena. Daj no, zagotovo izgledaš vznemirjena!

Zmagala sva. -Gremo še enkrat?

Veš kaj? Grem spat. -Ali se počutiš vredu?

Samo utrujena sem.

Lahko noč. -Tudi jaz sem zmatran.

Obljubil si da mi boš prebral pravljico?! -Sem res? Najboljše glasove spuščaš.

Kot takrat ko naj bi bil kristoff in si rekel da lahko govoriš s kamenjem.

Kaj ko bi vidva pričela brez mene.

Ali se ti je elsa zdela čudna? -Izgledala je kot elsa.

Tista zadnja reč jo je vrgla iz tira. Kaj je bilo?

Ne vem. Ne vem. -Ne, ne.

Led? Ah, daj no!

Ni znala prikazati ledu? Boljše da grem k njej.

Hvala dragi. Ljubim te.

Tudi jaz ljubim tebe.

Vredu je.

Naprej.

Nekaj je narobe. -S tabo? -Ne, s tabo.

Nosiš mamin šal, to narediš samo kadar je nekaj narobe.

Ali smo te užalili? Žal mi je.

Malo ljudi je dobrih v družabnih igrah. To je dejstvo.

Ne ni to. -Kaj pa potem?

Enostavno...

Ne želim zašuštrati stvari. -Katerih stvari? Odlično ti gre.

Elsa, kdaj se boš videla tako kot te vidim jaz?

Kaj bi storila brez tebe? -Zmeraj me boš imela.

Vem kaj potrebuješ. -Kaj? -Pridi, mamine besede.

Pridi bližje. Stisni se.

Slišim te, ampak nočem.