Zombieland

O, Amerika.

Rad bi vam rekel, da je to še Amerika.

Ampak spoznal sem, da brez ljudi ni države.

Tu pa ni več ljudi.

Ne!

Stran! Fak!

Ne, prijatelji,

to so zdaj Združene države Zombilandije.

Neverjetno, kako hitro se slabo sprevrže v totalno jebo.

Zakaj sem še živ, če so vse okrog mene že požrli?

Zaradi mojih pravil.

Prvo pravilo za preživetje v Zombilandiji: aerobna vadba.

1. pravilo: AEROBNA VADBA

Fak!

Ko je izbruhnil virus, so iz očitnih razlogov

najprej podlegli debelinki.

Ubogi debeluh.

Ko pa se je virus širil in kaos naraščal,

samo hitrost ni več zadoščala.

Moral si nabaviti orožje in se ga naučiti uporabljati.

In tako smo pri 2. pravilu: dvojni strel.

2. pravilo: DVOJNI STREL

Ko ne veš, ali je nemrtvi res popolnoma mrtev,

ne skopari s kroglami.

Še strel v glavo,

pa ta ženska ne bi postala malica.

Ampak po toči zvoniti je prepozno.

Zombiji so hitro postali prebrisani.

Zavohali so, kdaj si ranljiv.

ČIovek ne more srati v miru?

Ne dovolite, da vas dobijo s spuščenimi hlačami.

3. pravilo: PAZI SE STRANlŠČ

Ko so zombiji postali številčnejši od ljudi,

je bilo treba prekiniti vse čustvene vezi.

Če vse punčke iz soseske postanejo pošasti...

MOJ OTROK JE ODLlČNJ AK

... je čas, da jih nehaš voziti v šolo.

Treba je misliti le na lastno preživetje.

In tako smo pri 4. pravilu. Preprosto je.

4. pravilo: VARNOSTNI PAS

Pripnite si varnostni pas, vožnja bo burna.

BLlŽA SE KONEC

Tisti tamle sem jaz, v Garlandu v Teksasu.

Zdi se, kot da so ga uničili zombiji, a tak je od nekdaj.

Dva meseca je tega, kar je prvi bolnik na neki črpalki

ugriznil vokužen polpet.

In zdaj sem morda zadnji nekanibalski čudak v deželi.

Mogoče se čudite, da sem preživel

z vsemi svojimi fobijami in razdražljivimi prebavili,

a v prednosti sem, ker nimam prijateljev in bližnjih svojcev.

Živ sem, ker sem previden in se držim pravil.

3. pravilo: PAZI SE STRANlŠČ

Svojih pravil.

1. pravilo: AEROBNA VADBA

Sranje.

1. pravilo: AEROBNA VADBA

Seveda.

4. pravilo: VARNOSTNI PAS

Matervola!

2. pravilo: DVOJNI STREL

Dobro pa je, da sem našel kraj za opravljanje velike potrebe.

Še eno pravilo za preživetje: čim manj prtljage.

7. pravilo: MANJ PRTLJ AGE

Tudi v prenesenem pomenu.

Od nekdaj sem samotar.

Ljudem sem se izogibal kot zombijem,

še preden so postali zombiji.

Zdaj ko so res vsi zombiji, ljudi kar malo pogrešam.

Iz študentskega doma v Austinu v Teksasu potujem

v Columbus v Ohiu, v upanju, da so moji starši še živi.

Čeprav si nismo bili nikoli zelo blizu,

bi bilo lepo videti znan obraz

ali katerikoli obraz, ki ni ves krvavokoli ust.

Hvala.

Kaj iščeš? - Nič. Seznam imam.

31. pravilo: GLEJ ZADNJE SEDEŽE

Tam je samo moja potovalka.

Kako ti je ime? - Nehaj. Nobenih imen.

Ne postaniva preveč domača.

Z nožem si skoraj prevrnil alkohol.

Je že dobro, ni treba... - Kam si namenjen?

V Columbus. Pa ti?

V Tallahassee.

Ne, eden je dovolj. Vedno tako pravim. No, enkrat sem rekel.

Tako Tallahassee kot Columbus sta na vzhodu.

In?

No, Tallahassee, bova potovala skupaj?

Vsaj nekaj časa? - Takole mislim, Columbus.

Z mano je težko shajati

in čutim, da si tudi ti rit.

Po mojem bova zdržala do Texarkane.

Res? Ja. Peljal me boš do Texarkane.

Optimističen pezde si, kaj?

Raje se pripni, zaradi varnosti.

Že vidim, da mi boš šel na živce.

Čeprav to ni bilo v mojem slogu,

se mi je zdelo, da bo z njim varneje.

Njegov posel je bil namreč pretepanje.

Posli cvetijo.

Kmalu pa se je izkazalo, da ima slabost.

Kaj delava tu?

Tamle je tovornjak s sladkarijami.

Vidim. In?

Twinkie bi se mi prilegel.

Prideš? - Ja. Samo sekundo.

Se zajebavaš? - Ne.

18. pravilo: OGREJ SE

Tudi ti bi se moral ogreti.

Še zlasti, če greva tja dol.

Zelo pomembno je.

Ne verjamem v to.

Se levogreje, preden napade gazelo?

Snežne kepe? - Ja.

Snežne kepe?

Kje so pa twinkieji?

Meni so snežne kepe všeč.

Ne maram kokosa. Zaradi občutka, ne zaradi okusa.

Sveže so.

Nisem še obupal nad twinkieji.

Mogoče ni primeren trenutek,

ampak kabel moram položiti.

Res? - Res.

STRANlŠČE

Vem. Že spet? Kaj naj rečem?

Kronično anksiozen sem.

Od nekdaj imam fobije. Veliko stvari se bojim.

Na primer morskih tokov in božičkov v trgovinah.

Biti sam z dojenčkom.

Najbolj, še bolj kot zombijev, pa se bojim

klovnov.

Če se bojiš vsega, kar je tam zunaj,

nehaš hoditi ven.

Tak sem postal še pred zombiji.

Petek zvečer, že tretji zaporedni teden doma.

World of Warcraft,

poševni stolp iz škatel za pico,

ledeni čaj z okusom češnje...

Ponosa nikjer.

Dostojanstva že zdavnaj ni več.

Ugibanja glede devištva povsem upravičena.

Lepo.

Želel sem si le najti dekle,

se zaljubiti vanjo in jo predstaviti staršem.

No, ker so tudi moji starši čudaški samotarji,

bi mogoče raje ona peljala mene k svojim.

Potem bi bil končno član normalne družine.

408!

Je kdo doma? Prosim, nujno je.

Ponavadi ob paničnih glasovih ne odpiram vrat,

ampak soseda iz apartmaja 406 je noro seksi.

V redu.

Hvala, hvala, hvala!

Lepo, da sva se spoznala.

Na.

Izvoli.

Ledeni čaj? - Ja, z okusom češnje.

Tule pa so zlati kosmiči. V vrečki ostanejo hrustljavi.

Tu bodo.

Kaj se je zgodilo?

Bil je brez doma in bolan.

Vračala sem se iz bara in telefonirala.

Naenkrat je zašibal proti meni.

Ne stekel, zašibal.

Mislila sem, da pred kom beži

ali koga lovi, ampak ko sem ga nazadnje videla, je še vedno norel.

Mogoče zaradi mamil?

Najhujšega ti sploh še nisem povedala.

Ja?

Ugrizniti me je hotel.

To je res najhujše. - Oprosti. Tako me je strah.

Seveda, upravičeno. Brezdomec te je hotel požreti.

To je upravičen, razumljiv strah.

Mene je strah nesmiselnih stvari, na primer klovnov z rdečim nosom

ali krp, s katerimi brišejo mize v restavracijah s hitro prehrano.

Res?

Glavno je, da sem jaz tukaj.

Dokler si ob meni, ne grem iz stanovanja.

Lahko za minuto zaprem oči?

Seveda.

Hvala. - V redu.

Če odmislimo vročičnega kanibala,

sem bil v nebesih.

Od nekdaj sem si želel

punci popraviti lase za ušesa.

Lahko noč. - Lahko noč.

Mojbog!

Je vse v redu?

V redu, nehaj, nehaj, nehaj.

Kaj delaš?

Stran od mene, 406. Nič ti nočem, ampak...

Sranje!

Mojbog! Tako mi je žal!

Nikomur ne morete zaupati.

Ko sem prvič spustil dekle k sebi, me je hotela požreti.

Prosim... Poslušaj me.

406.

Če si še tam notri,

si samo bolna. V redu?

Pravilo 2: DVOJNI STREL

To je bil moj prvi stik s kugo 21. stoletja.