The Regime

DVA MESECA POZNEJE ...

Ni dovolj kuhano. Še dve, tri minute.

Prižgite mi štedilnik. Brž.

Dajmo.

Alain. Kaj sem rekla?

Tri različne prsti iz treh različnih ekosistemov.

To je desetnik hotel in tako mora biti.

Ste slišali? Še potrebujem.

Kristus. Ji ne moremo podtakniti blinov?

Če bi rad, da te najdenec obesi za jajca.

Ne morem več tako. Napravljen sem v kmeta,

delim to brozgo, medtem ko mi ti bizgeci v mislih delajo kolonoskopijo.

Glavo pokonci, Malcolm. Mogoče te do kosila že odpustijo.

Dvigni roke.

Ja, ščemi me. - Ja?

Ja, čutim, da me. - Saj je prav tako.

Prijetno je.

Kaj je to? Ni kuhano.

Ne, gospod. Dušeno je v maslu.

Imaš drek v ušesih?

Rekel sem kuhana in soljena. Nesi nazaj.

Daj, nesi nazaj to svoje francosko sranje.

Tale hrustljavi ima zanimiv okus, kajne?

Vem, da se ponavljam, ampak ali je to res užitno?

Hranljivo gotovo ni.

Dobro je. To smo jedli, ko nismo imeli ničesar.

Zdaj pa imamo, mar ne? Pravzaprav imamo marsikaj.

V tem je vaša težava, prijatelj moj.

Vaš prijatelj? Nisem ... - Ne, ne.

Daj no, Nicky. Zaupava Herbertovim ljudskim zdravilom.

Konec koncev so nas rešila plesni.

Pozneje se bova lotila naslednjih razrešitev.

Ja. Veliko čiščenje vojske debilov.

Ko smo že pri tem, osebje postaja malce napeto.

Zaradi odpuščanj. Pardon, krčenja ...

Vse skupaj je malce kruto.

Odlično. - Ni preveč dobro za moralo.

Žal mi je, Nicky, ne bomo plačevali balasta.

Potrebujemo mišice, ne odvečnega sala.

Nobenih zajedavcev.

Lenny, imam finančno poročilo, da ga pregledaš. Za tisto reč.

Katero reč?

Tisto. Saj veš, draga.

Sklad v Belizeju. - Ne. Pozneje. Prav?

Čakajo me priprave na očkov rojstni dan.

Saj boš lahko sam vodil sestanek kabineta?

Seveda.

Mi boš povedal? - Kaj pa?

Zakaj si oblečen kot poženščen kozji pastir?

Ne vem, kaj misliš s tem.

Moj bog, Victor.

S podeželskim slogom se mu hočeš prikupiti.

Nikakor ne. - Da ne bi letel, kaj?

Pokaži desetniku še svoje uvožene svilene spodnjice,

gospod orač. Boš videl, kako mu bodo všeč.

Nadvse odlično ste videti, desetnik. - Danes bom jaz vodil sestanek.

Upam, da ni kaj narobe s kanclerko.

Vse je v redu. - Tako? Me veseli, desetnik.

Manjše darilo imamo za vas, gospod.

Frankovski meč, okrašen z dragimi kamni,

v slogu, za katerega zgodovinarji menijo, da je bil najdenčev ...

Ne potrebujem klinčevega meča. - Ja, vsekakor.

Torej ... Kanclerka me je prosila, naj vam preberem naslednje.

"Z desetnikom Zubakom sva se odločila za sveženj reform,

ki je v skladu z našo politiko izboljšanja življenja delavskih družin.

Pohlep in tuj denar bomo izkoreninili iz našega nacionalnega značaja.

Uvedli bomo novo politiko:

Obsežen prenos zasebne lastnine

v lasti elite, ki poseduje zemljo, na delavski razred.

To obsežno reformo moramo uvesti čim prej."

Odlično, desetnik. - Zemljiška reforma, torej?

Tako sem rekel.

Potem se zavedate tveganj, ki jih prinaša?

Nazadovanje gospodarstva, pomanjkanje hrane?

Morali bi obnoviti južnoafriško zgodovino.

Rekel sem, da bomo reformo izvedli.

Torej jo bomo preučili. Ko jo bo kanclerka odobrila.

Jo je že, saj sem vam prebral. - Kajpak. Samo ...

Mislil sem na njeno uradno potrditev.

Kar lotite se dela, ker sem vam jaz tako rekel. Jasno?

Ja, kajpak. Vsekakor, gospod. Oprostite, če sem ...

Se spomnite, kako je končal Emil Bartos?

Ja, vendar ... - To je bil šele začetek.

Dobro, desetnik. Hvala. Takoj se bomo lotili dela.

Prijatelji moji, pozdravimo torej dediča najdenca.

EVROPA

REŽIM

Dragi moji, z naših mogočnih gorskih vršacev

in nad polji cvetoče sladkorne pese

slišimo pesem naših prednikov.

Kličejo nas domov,

nazaj k vrednotam in izročilom, ki smo jih nekoč cenili.

V njihovi preprosti radosti in modrosti

smo odkrili posvečeno in samoumevno resnico.

Ta ljubljena zemlja mora pripadati vam.

Zato bom zelo kmalu zagotovila to,

česar prejšnjemu kanclerju, Edwardu Keplingerju, ni uspelo,

celovit program zemljiške reforme.

Vzela bom nazaj tisto, kar so vam zlobni oligarhi ukradli,

in za vedno izkoreninila revščino na podeželju.

Vaše delo ne bo nikoli več prezrto.

Naše sanje ne bodo nikoli več zanikane.

Konec. Je bilo dobro?

Odlično. - Res? Si prepričan?

Ni bilo preveč odkrito? - Čudovito, gospa.

Pogovoriti se moramo, kako to financirati.

Morda bomo morali poseči v sredstva holdinga.

Ne, ne. To naj bo ločeno. Hvala, g. Singer. Herbert?

Čudovito je, kaj? Tako kot v najinih sanjah.

Ja. Ne, seveda. Točno tako.

Zemljiška reforma. Težke besede. Vznemirljivo.

Ne bom pozabila na Američane. Prekleto besni bodo zaradi tega.

Ne, Elena. Ne misliva več nanje.

Ni jih več. Pomembni smo samo mi in naš narod.

Ne, seveda imaš prav. Samo malo sem nagajiva.

Gospa.

Tukaj si, draga moja.

Tvoj čaj so prinesli. Ti ga nalijem?

Malo sem razmišljal, Lenny.

Zemljiška reforma bo resnično prelomna.

Ja, tako se mi zdi.

Robinhoodovsko dejanje.

Saj vidiš, v čem je težava, kajne?

Težava?

Ne moreš biti Robin Hood in kralj hkrati.

Holding, Lenny. - Zmorem oboje.

Oboje? Ne, ne moreš vrniti države,

polovico pa zadržati zase.

Malo smetane postrgamo z vrha, to ni nič takega.

Ni samo malo smetane, draga moja.

Saj z reformo ne misli, da bi spreminjali formo obstoječega?

Briga jo, kaj misli.

Državo bi spravila na kant, če bi ji ta hujskaški vol to rekel.

Naš načrt je bil, da ga povzdignemo.

Povzdignemo, ne pa, da ga spremenimo v Herberta Groznega.

Zaradi njega naši rudniki kobalta stojijo.

Zaradi njega naš BDP pada kot za stavo.

Ameriško kravo molznico je pregnal na boljši pašnik.

Naveličala se ga bo. Kot vedno. - Kaj, če se ne bo?

Delam na tem.

Na vašo zahtevo sem pripravil poročilo

o trendu ameriških medijev in obveščevalnih govoric.

Prevladujoča tema je seveda še naprej Tajvan.

Ob naraščanju napetosti skuša Amerika vključiti Kitajsko ...

Začnimo z Evropo. Prav?

Ja, kajpak.

Vse več pozornosti je usmerjeno na nemške težavne trge ...

Ne, ne. Bližje nam.

Bližje od Nemčije. Seveda.

ZDA še naprej preučujejo možnosti za naložbo v Fabanski prehod.

Naša sredstva v regiji ... - O nas pa nič?

Nobenega zabavnega šušljanja od ... Bog, tista babura iz Kansasa?

Kako ji je že ime? Senatorka Holt.

Rekel bi, gospa, da je nova politika izolacije,

ki jo je zasnoval desetnik Zubak skupaj z vami, očitno uspešna.

Vi in vaša vlada se zadnje čase redko pojavljata v ameriških medijih.

Očitno so to pustili za sabo.

Kar ste si seveda želeli.

Ja. Kajpak.

Vrata.

Vse najboljše za skorajšnji rojstni dan, očka.

Kristus, kakšen si. Namalan kot nizozemska lajdra.

Mrtve rože, tako kot si ti mrtev. Veliko skupnega imate, pa poklepetajte.

Zelo podeželski smo postali. To ti ne bo všeč. Smola zate.

Ne glej me tako. Dobro sem. Več kot samo dobro.

Samo spim ne najbolje, to je vse.

Zemljiška reforma je prav odlična zamisel.

Ja. Ni ne šibka ne dolgočasna.

Motiš se.

Samo zato, ker ni dovolj velika zate.

Zate in za tvoje blodnjave sanje o priključitvi Fabana.

To je resnični svet, očka. Odrasti že.

Tudi o Herbertu se motiš.

Ja.

To zadevo imam pod nadzorom. Ja, imam.

Kaj je narobe?

Se počutiš ogroženega?

Ker je pravi moški?

Ti pa si posušen star čriček z micenimi jajci.

Si ljubosumen?

Me zato skušaš spraviti ob pamet kot mamico? Ne bo ti uspelo.

Imuna sem na očeta. Lahko te izpljunem.

Odklanjam te! Zavračam te, ker si pomilovanja vreden.

Ne, ne. Oprosti. Ne. Oprosti.

Pozabiva na to, prosim.

Nočem ti pokvariti jutrišnjega praznika.

Oprosti, očka.

Ogrej se, Elena.

Dajmo. - Že dobro.

Rame nazaj.

Dajmo, iz bokov. Takole.

Kaj pa je?

Nič, samo ...

Dobro sem, samo malce sem utrujena.

Nič ni. - Malce utrujena?

Prej sem ...

Govorila sem z očkom in ...

Premišljevala sem. Je res ...

Je zemljiška reforma res tisto, kar potrebujemo?

Ne, saj je. Mislim, da je.