Mad Max 2

Moje življenje bledi.

Vid temni.

Ostajajo le še spomini.

Spomnim se časa kaosa,

uničenih sanj, opustošene zemlje.

Najbolj pa se spomnim Cestnega bojevnika,

ki smo mu rekli Max.

Da bi razumeli, kdo je on, se morate vrniti v drug čas,

ko je svet še poganjalo črno gorivo,

v puščavi pa so cvetela velika mesta cevi in jekla.

Zdaj jih ni več. Bila so pometena.

Iz že zdavnaj pozabljenih razlogov sta se dve mogočni plemeni spopadli.

Zanetili sta plemen, ki jih je vse zajel.

Brez goriva nista bili nič. Zgradili sta bili hišo iz slame.

Gromeči stroji so zakašljali in se ustavili.

Njihovi voditelji so razpravljali in razpravljali.

Toda plazu ni moglo ustaviti nič.

Njihov svet se je sesul.

Mesta so eksplodirala.

Vihar plenjenja,

ognjena nevihta strahu.

Ljudje so se začeli hraniti z ljudmi.

Ceste so bile nočna mora belih črt.

Le tisti, ki so bili dovolj mobilni za mrhovinarstvo,

dovolj okrutni, da so ropali, so preživeli.

Cestne poti so prevzele tolpe.

Pripravljene so bile iti v vojno za cisterno goriva.

V tej vihri razkroja

so bili navadni ljudje pretepeni in potolčeni.

Ljudje, kot je bil Max.

Bojevnik Max.

V hrumenju stroja je izgubil vse.

Postal je zgolj lupina človeka.

Človek, ki je pregorel. Zapuščen človek.

Človek, ki ga preganjajo demoni njegove preteklosti.

Človek, ki je odtaval v pustinjo.

In prav tam,

na tem kraju muk,

se je naučil znova živeti.

POZOR

ZEMLJA

Pusti kačo. Odloži jo.

Nežno. Lepo.

Zdaj pa palico.

Pištolo.

Dol. Obrni se.

Kaže, da sem si našel bencin, a?

V8?

Past je. Če se dotakneš cisterne, bo...

Past. Umakni se.

Si pa res premeten možic.

Zelo si hiter.

Nisem še videl človeka, ki bi premagal kačo. Kdo si?

Refleksi. Ja. To imaš.

Jaz pa imam možgane.

Hej!

Kak hitroprst falot

bi znal imeti skrito orožje. Moral bi mu pritisniti glavo ob ploščo.

Hej. Hej!

Ne imej me za norca.

Bencin, gorivo! Na tisoče galon goriva!

Kolikor ga hočeš! -Kje?

Dvajset milj stran. Črpajo ga. Rafinirajo.

Ogromen tankerje poln. -Serješ.

Ne, ne! Resje. Res.

To ni samo sebično, ne. Zame je pretežko.

Ampak bister človek, kot si ti... -Kje?

Če me ubiješ, ne boš izvedel.

Priden kuža. Si priden, ja?

Priden kuža.

Bog te blagoslovi.

Tamle je.

Štiri dni sem bil tam gori.

Jaz in kače. Igral sem se, pil čaj,

opazoval, razmišljal,

kako naj pridem noter in dobim gorivo?

Dan in noč ga črpajo.

Gorivo za uporabo.

Vse imajo. Elektriko, luči, karkoli hočeš.

Prepričan sem, da to nameravajo obdržati.

Trideset jih je tam notri.

Puščice, metalci ognja, strelno orožje.

Sem mislil, da to ni kraj ne za ljudi ne za kuščarje.

Potem so prišli ti izmečki,

kot vešče, ki jih pritegne plamen.

Okoli in okoli, napadajo in napadajo,

kot jezne mravlje, ki jih je obnorel vonj po bencinu.

V tankerju ga hranijo.

Na tisoče galon. Kolikor ga hočeš.

Če bo kdo prišel noter, boš to ti.

Jaz bom nahranil kače.

Človek je mož beseda, kajne? Jaz sem se svoje držal.

Dogovorjena sva bila. Če ti pokažem gorivo, me izpustiš, ne?

Rekel sem, da te ne bom ubil. -Po vsem, kar sem storil zate...

Bi rekel, da si jo poceni odnesel, kajne?

Napadite, zalega moja, napadite.

Dinki-Di MESO in ZELENJAVA

Naprej! Prinesite mi gorivo. Za slavo Humungusa.

Za veliko slavo Humungusa.

Ponoreli smegmovci na levi!

Vhod! Divjaki k vhodu!

Jaz sem vaš Gospod.

Napad!

Hvala. Hvala.

Prihrani si.

Samo po gorivo sem prišel.

Ja. Ja.

Kolikor hočeš.

Samo pelji me nazaj tja.

Pokaži orožje in stopi naprej!

Mirno.

Zelo počasi.

Dalje ne greš.

Obrni se okoli.

Nathan! Nathan! Nathan je! -Hitro, nosila!

Spusti ga.

Odprite vhod.

Pohitite z nosili, prekleto.

Nathan!

V redu je. Že v redu. Samo ostani tukaj.

Pokrijte ga.

Pridite. Hitro.

Kakšna škoda!

Pazite na njegovo nogo.

Ti pa tvoje ročno delo!

Nobene možnosti ni imel!

Posvaril sem ga. Slišali ste me. "Norost," sem rekel.

"Pobegnili bomo z gorivom," je rekel. "Kako?" sem vprašal.

Spravi stroj noter. Charlie, pomagaj...

Derek?

Spravite stroj noter.

Zaprite vhod, prekleto.

Pazite hrbet. Premikam se.

Dajte mu prostor.

Kdo si?

Kako si prispel skozi do sem?

Odgovore hočem. Kje si ga našel?

Dve, tri milje daleč po cesti. Pustili so ga, naj umre. Dogovorila sva se.

Še tri vozila so bila. Si jih Videl?

Proti jugozahodu vozijo. V težavah so.

Rekel je, da če ga privedem nazaj, mi boste dali gorivo.

Ni veliko časa. -V avtu je bila neka ženska.

Mrtva je.

Kaj so naredili?

Hitro je bilo. Samo bencin hočem, pa grem.

Lahko bi bil eden od njih. Nič mu ne dajte.

Prav ima, zajedalec.

Trgovec s človeškim mesom. Najemniški izmeček.

Dogovorjena sva bila. -Kaj misliš s tem?

Govorite z njim.

Ne, ne. Poskusite vendar kaj.

Tvoja pogodba je bila z njim.

Z njim je umrla.

Znebite se ga. -Gremo.

Levo!

Levo.

Ti si pa od sile. Zadnji od Prestreznikov V8.

Zgodovinska vrednost.

Škoda bi ga bilo razstreliti.

Pustite ga!

Je že v redu.

Prihajajo! Zaprite vrata! Vračajo se!

Ne streljajte! V miru prihaja!

Za božjo voljo, ne streljajte!

Pozdravlja vas Humungus!

Gospod Humungus!

Bojevnik Pustinje!

Ajatola rock'n'rolla!

Strašansko sem razočaran.

Znova ste me primorali, da izpustim svoje bojne pse.

Poglejte si ostanke... -Na pomoč!

Svojih vrlih izvidnikov. -Ubijte ga zdaj...

Zakaj? Ker ste sebični. -...dokler je še možno.

Svoj bencin kopičite.

Ne daste si nič dopovedati. -Ne poslušajte ga!

Moja jetnika pravita,

da boste bencin odpeljali ven iz pustinje.

Zjutraj ste jih poslali, naj najdejo vozilo.

Dovolj velik stroj, da bo vlekel debelo cisterno bencina.

Kakšen beden načrt.

Poglejte okoli sebe.

To je Dolina smrti.

Glej!

Nič ne pobegne! Humungus vlada pustinji!

Nič jim ne dajte. Razstrelite jih. Nič...

Humungusu ne boste kljubovali.

Wez. Wez.

Poslušaj me!

Imam ga.

Dobra.

Tišina. Dosti igric.

Dosti igric!

Tukaj smo z razlogom.

Prihajamo s ponudbo.

Ne. Nič več govorjenja.

Noter gremo. Ubijemo.

Pobijemo jih!

Pobijemo jih! Ubijemo jih.

Ga vidiš?

Ubij! Ubij!