All of Us Are Dead (지금 우리 학교는)

Akcija. Začni snemat.

Premagal te bom,

in zavladal temu svetu!

Brez dvoma.

Kreten! Boli kot v peklu! Pizda!

Nehaj, prosim te! Boli za znoret!

Kaj za vraga?

Bežite!

Sranje!

Sranje, sranje!

Ne, zagotovo se motite.

Naši študentje vedno pred začetkom pouka oddajo telefone.

Nihče vas ne more kontaktirati.

Seveda.

Ja, vsekakor. Vse bo v redu.

Lep dan želim.

Vam nisem naročil, da se prepričate, če so vsi oddali telefone?

Dobil sem celo poročila, ki pravijo, da govorijo o zombijih!

Kaj je narobe z vsemi vami?

Ne morete reči, da je vse v redu.

Zunaj je popoln kaos.

Potrebujemo policijo in reševalce, da spravimo študente na varno.

Ste vi edina profesorica? Ste tudi najbolj pametna?

Karkoli se zgodi znotraj šole, je treba obravnavati interno!

Gremo! Recite študentom, da naj grejo vsi v učilnice.

Toda gospod, prepričan sem, da glede na

nastalo situacijo nas nikakor ne bodo poslušali.

Kaj sem vam rekel? Pojdite ven!

In če greste sedaj ven, boste še sami videli,

da je zunaj čisti kaos. -Naredite kar želite!

Dal sem vam to nalogo, da jih disciplinirate, zato se držite tega.

Kam odhajate Sun-hwa? Ne počnite nobenih gluposti. Stojte!

Obvestiti jih grem, da naj vsi oddidejo takoj v učilnice.

RAVNATELJEVA PISARNA

Hej, mulo.

Zakaj imaš to na nogi?

Hej, nehaj!

Hej! Kaj se greš?

Ustavi se!

Kaj za...

Kaj je narobe s teboj?

Na pomoč!

On-jo. Si v redu?

Me slišiš?

Vstani.

Si v redu?

Stran! Poberimo se od tu!

Hitro v to smer!

V to smer!

Gremo.

Jebemti!

Pizda!

Hitro.

Ti pojdi prva.

Sranje!

Ven!

Cheong-san!

Kaj počneš? Pridi že!

On-jo.

Greva!

Teci!

GRADBENI MATERIALI HYOSAN

Pridi. V to smer! Tukaj.

Počakaj me!

Stran. Stran od mene prekleta svinja!

Bolje zate, da spokaš, cepec!

Sranje. Kaj se dogaja?

Ne odpiraj vrat. Ne odpri jih!

Dajmo.

Hitro. Zaprimo vrata!

Odprite klinčeva vrata!

Odprite!

Noter!

Sta v redu?

On-jo!

Si v redu?

Kako so drugi? So mrtvi ali ujeti?

Hej.

Kaj za vraga? Kdo si ti? -Jaz sem, kreten...

Svak. -Pridi noter.

Sranje.

Tako so agresivni.

Kaj se je zgodilo s teboj?

Ne vem, nek norec me je zalil s gasilnim aparatom.

Gasilni aparat? -Ja, pizda.

Kaj se dogaja?

Nihče ne ve?

Vlak.

Vlak za Busan. -Film?

Niso to zombiji? Isti so.

Zombiji so na šoli? Prevec gledaš televizijo.

Pa poglej. Če je res.

Si prepričan?

Vrata! Vrata!

Seveda.

Sranje. Kaj za vraga?

Kdo za vraga je to?

Bare-su! Bare-su je! Pomagajte mu! -Dajmo, hitro!

Pridi noter. Hitro. Si v redu?

Nam-ra! Pohiti! -Pridi!

Dajmo! Pohiti! Skoči!

Zapri. Hitro.

Sta v redu?

Ali niso res

zombiji?

SPLOŠNA BOLNIŠNICA HYOSAN

REŠEVALCI

Ena, dva, tri.

Kaj se je zgodilo z njo? -Prihaja iz šole.

Ko smo prispeli je bila nezavestna in krvava. Vzroka za to pa ne vemo.

Kdaj se je poškodvala? -Klic smo prejeli pred pol ure.

Zakaj je nezavestna?

Sprva se je zdelo, da ima popadke,

ampak zdaj je mirna.

Doktorirali ste iz celične biologije v ZDA,

po študiju pa ste se vrnili v Korejo.

Bili ste zaposleni v farmacevskem podjetju, preden ste postali profesor.

Ne bi morali biti s takšnimi pogoji profesor na fakulteti

in ne na srednji šoli?

Prosim, pojdite v bolnišnico po Hyeon-ju in jo dajte v karanteno.

Zakaj se je profesor odločil ugrabiti študentko?

Če bi bil profesor na fakulteti,

tožilec ali novinar, bi me tudi tako zasliševali?

Seveda. Zakaj ste pa to storili?

Ker vas ni nihče poslušal in vas ni razumel, kako se počutite?

Bili ste žalostni in osamljeni. Je bil to razlog?

Tudi prav.

Pa nič.

Vsi bodo umrli.

Ta svet in vse te preklete barabe.

Ne prenesem kretenov kot ste vi. Sovražim vaš način.

Storite kaznivo dejanje, a za to krivite druge, družbo, ipd.

Ko ste prijavili vašega pogrešanega sina, ste rekli "Svet je pokopal mojega sina."

Kaj hočete s tem povedati? Je ta svet kriv vsega?

Ni ga svet pokopal.

Povejte, kaj se je v resnici zgodilo z vašim sinom.

Vi ste ubili lastnega sina.

Nato ste ga pa prijavili kot pogrešanega. Drži, a ne?

Vaš sin ni pogrešan.

Kaj se je zares zgodilo z njim?

Jin-su je mrtev.

Mačko in miš sem združil skupaj.

GIMNAZIJA MINSONG

Večina miši je sedela v kotu

in zmrznila ter ob tem tudi trpela.

Toda na trenutke,

se najde kakšna miš, ki bi zaradi velikega strahu izgubila razum

in napadla mačko.

Ko se to zgodi, se raven testosterona dvigne.

Izvlekel sem ta hormon in ga prečistil.

Za vse miši na tem svetu, ki živijo v strahu, trepetu.

Mislil sem, da če bo strah spremenil v bes,

bo postal veliko močnejši.

Ugriznil je svojo mamo.

17 dan okužbe.

Prekinil sem haloperiodil in mu ponovno dal benzodiazepin.

Zbudil se je v manj kot desetih minutah.

Ubili ste vašega sina, a ne?

Kaj za... -Položi jo nazaj dol!

Ugasni!

Položi jo nazaj dol!

Ojoj...

Kaj je ta hrup? -Kaj se dogaja?

Se je zgodila nesreča?

Prosim vas na pomoč.

Pokličite policijo! Prosim vas hitro!

Ljubi bog, skoraj bi jo povozil.

Posluh prosim.

Želite vedeti, kam boste prišli, če boste še naprej tako igrali?

Jang Ha-ri, vstani.

V redu.

Poglejte jo.

Ona je vaša prihodnost.

Ha-ri je seniorska,

ki ni osvojila nobene dobre medalje.

Če bo nadaljevala s tem, kar pozabite na reprezentanco.

Ne morete niti v rezervno ekipo.

Kaj boste storili?

Ne moreš priti ne na fakulteto, ne v korpativno ekipo.

Nisi študirala, zato ga ne smeš pomoliti vsaj na šolskem izpitu.

Poslušajte vsi. Veste kako kruto je to področje?

Na univerzo Seoul pride samo 100 otrok, ki so dosegli dovolj.

Ampak če ste med njimi,

pa nikakor ne morete na olimpijske igre.

Vaše življenje je zelo zapleteno.

Vam je jasno?

SREDNJA ŠOLA HYOSAN

Sranje. Prekleti norec...

Kaj se tukaj dogaja?

Poglej, če je tukaj. -Ne, ni ga tukaj.

Hej, Joon-yeong! Mislim, da smo varni. Ne moremo odpreti vrat.

Zaenkrat jih še držimo.

Si kaj našel? -Ne, ničesar ni tukaj.

Presneto. -Si našel kaj, Dae-su?

Je vse v redu?

Poglej še tam.

Ničesar ni tukaj. -Tukaj!

Našla sem enega.

Čigav je?

Yeong-ju ga je imela v torbi.