The Welcome Table

Želim videti tisto lepo mesto

Ja, želim videti tisto lepo mesto

Res

Želim videti tisto lepo mesto

Rad bi videl tisto lepo mesto Enkrat te dni

Enkrat te dni

Rad bi sedel za mizo tistih Ki so dobrodošli

Ja, rad bi sedel za mizo tistih Ki so dobrodošli

Rad bi sedel za mizo tistih Ki so dobrodošli

Rad bi sedel za mizo tistih Ki so dobrodošli

Si ogledal tisto lepo mesto

Enkrat te dni

Enkrat te dni

Rad pojem in se ne utrudim

Rad bi pel in se ne utrudil

Ja, rad bi pel in se ne utrudil

Rad bi pel in se ne utrudil

Sedel za mizo tistih, ki so dobrodošli

DOBRODOŠLI VSI!

Si ogledal tisto lepo mesto Enkrat te dni

Enkrat te dni

Ljudje so se vedno selili,

vedno iskali izmuzljivi dom na obzorju.

Kaj nam pove, da smo dobrodošli?

Kaj nam pove, da smo doma?

Kje je dom?

Dom nam pove, kdo smo.

Dom nam pove, kaj nam je všeč.

Pove nam, koga imamo radi.

Kaj jemo.

Kaj govorimo.

V katerem jeziku.

Dom pokaže, kakšen mora biti občutek sonca na koži.

To je način, kako je mesec nagnjen na nebu.

Način, kako krožijo zvezde.

Nihče noče zapustiti zemlje, v kateri je ukoreninjen.

Vonji, zvoki.

Nasmehi, domačnost.

Udobje vsega, kar poznamo.

Vsega, iz česar smo se rodili in iz česar smo.

Ampak včasih ...

Nimamo izbire.

Moramo se preseliti.

In to je najtežji del.

Vsi smo zapustili dom.

Vsi smo se preselili, ne da bi to vedeli.

Preselili smo se na drug planet.

Spremenjen je zaradi podnebnih sprememb.

Na takšnem planetu ljudje še niso živeli.

In zdaj se vsi selimo tja.

Pa če nam je všeč ali ne.

In to pomeni, da se bo vse spremenilo.

Mogoče nikoli več ne bomo mogli domov.

Vse, kar je ostalo od stabilnosti na tem svetu,

bo izpuhtelo.

Podnebje se spreminja prehitro, da bi lahko to nadzorovali.

Eden od treh ljudi na svetu

naj bi zaradi podnebnih sprememb izgubil dom.

Milijarde ljudi bodo izgubile svoje domove.

Čaka nas največja množična selitev v zgodovini.

Vlade vedo, da nas to čaka,

a ne gradijo sanitetnih postaj in imigracijskih centrov.

Gradijo zidove in centre za pridržanje.

Ko postaja vse huje in se želijo ljudje vedno bolj seliti,

so pozivi k izgradnji zidov vedno glasnejši.

Ta kraj. Bog blagoslovi Ameriko.

Upam, da bo zgradil zid in dobil denar.

Tu potrebujemo zid.

To ni igra, to je Amerika.

Ko prikoraka 15.000 ljudi,

kako jih boste ustavili?

Ne morete jih. Ni ...

Vlade po svetu vlagajo v obmejno varnost

in zapiranje ljudi v zapore.

Zidovi pa pomenijo rasizem.

Militarizacijo.

Nacionalizem.

Fašizem.

Ta stran je naša, tista pa vaša.

SPET SI VZEMIMO AMERIKO

Kam bomo šli, ko se bomo morali vsi seliti?

Kako bo, ko bomo prišli tja?

Bomo dobrodošli?

Bomo sprejeli tiste, ki bodo prišli pred naša vrata?

Zid pomeni vse to sovraštvo.

Kaj pa je nasprotje zidu?

Vabimo vas k mizi na nasipu.

Ni prta,

ampak niti naših zgodb tkejo tapiserijo.

Ljudje za to mizo so prečkali mnogo rek, da so prišli sem.

Ljudje z vseh celin, ki so izgubili dom zaradi podnebnih sprememb.

Prvič so se srečali tukaj

in se sprašujejo,

kje je zdaj dom.

Prisedite in prisluhnite našim zgodbam.

Začeli smo z družino, okoli katere je zgorel njen paradiž.

Živjo, sem Ali.

Imela sem lepo in blagoslovljeno življenje.

Naš dom je bil poseben kraj.

Med požarom smo obtičali v prometu, nihče ni mogel nikamor.

Tudi gasilci so obtičali.

Predvajala se je neka pesem.

Mislim, da od Bee Gees. Po radiu je bila.

Propan je razneslo.

Peli so: "Ostanimo živi, ostanimo živi."

Gasilci so nam rekli,

naj zapustimo avte in stečemo na bližnje parkirišče,

ker se bliža ogenj.

Ostanimo živi, ostanimo živi

PARADISE V KALIFORNIJI

To je bilo to.

To je bil moj profesionalni zvočnik JBL PRX dual 15.

Z ozvočenjem se ukvarjam.

Tudi glasbo vrtim in podobno.

Ni bilo uradnega opozorila.

Ni bilo opozorila? -Ne.

Ni bilo javnega opozorila.

Le eksplozije smo slišali.

Nenehne eksplozije.

Slišalo se je, da je cisterno za propan razneslo.

Takrat sem vedel, da je ogenj manj kot 1,5 km stran.

Ja.

Telefonirala jim bom.

Tam se je videl ogenj.

Oranžen je bil.

Koliko so že rekli? Za 800 nogometnih igrišč?

Za 80 igrišč na minuto.

Velik in hiter je.

PARADISE KALIFORNIJA

Tu je bila najina spalnica.

Tukaj se je rodila.

Ta dom je bil prva stvar, ki jo je poznala.

Ozrla sem se okoli in razmišljala, kaj naj vzamem.

Držala sem dojenčico,

ki je jokala, ker je bila lačna.

Hkrati sem nam skušala spakirati.

Cesta, na kateri smo bili ujeti, je na drugi strani dreves.

Prišli smo na cesto in takoj obtičali.

Mislim, da nismo prišli več kot tri kilometre od hiše.

Sedela sem v avtu.

Razmišljala sem, da nočem tako umreti.

Ne bom tako umrla.

Pravkar sem rodila.

Ne bomo tako umrli. Z mano so otroci.

Ne bomo tako umrli.

Ali, Jason in njuna družina so bili med srečneži.

Umrlo je 85 ljudi.

Vse v Paradisu je zgorelo.

To je novi, podnebno spremenjeni planet. Je bolj vroč in suh kot kdaj koli prej.

Navaden gozdni požar je zdaj podnebni pekel.

Odblesk apokalipse.

Zgorele in utekočinjene otroške stekleničke.

Gume. -Armaturne plošče.

Kuhinjski pulti, mikrovalovke.

Televizorji z zasloni s tekočini kristali.

Satelitski krožniki. -Superge.

Plastične posode za bio mlado rukolo.

Fotoaparat, oblačila.

Samo parkirišča niso zgorela.

V to stojalo lahko vrneš nakupovalni voziček,

ampak supermarketa ni več.

Policist je potem vse spravil iz vozil

in rekel, da moramo naprej peš.

Vsi na cesti smo stekli.

Rekli so, naj gremo na parkirišče.

Celo parkirišče je bilo polno evakuirancev, ja.

Sprva je bilo res grozljivo.

Povsod okoli je bil požar, nikamor nismo mogli.

Ogorki so kar deževali.

Potem so rekli, da so očistili pot.

"Če še imate avto, sedite vanj.

Vozite, nikamor ne zavijte,

ker boste ogrozili vse ostale. Samo peljite."

Ste se nadihali dima?

Ja. Niso imeli mask.

Sinova sta imela kos blaga,

ki sta ga uporabljala. Ko sem ju pozneje umil,

sta bila tako umazana.

Črna.

Povsod so bili avtodomi,

tudi na dvoriščih. Videlo se je,

da so v njih živeli,

Slišal sem,

da je okoli 22.000 ljudi ostalo brez domov.

To so sodobni begunci.

Podnebni begunci,

ki živijo slabih 50 km stran v kombiju v Chicu.

Je prihodnost takšna?

Ameriške sanje se podirajo vse okoli nas.

Od morja do morja ni nobene varnosti.

Kje bo varno?

Ni geografskega odgovora.

Od obale do obale

imamo požare, poplave, različne vremenske ekstreme.

Ameriška stabilnost je načeta,

počasi razpada.

Ameriška mesta so uničena hitreje, kot jih lahko znova zgradijo.

Srce, ki je

Polno kot odpad

Služba, ki počasi te ubija