Make 'Em Dance

Vem, kdaj iti ven.

In kdaj ostati doma.

Urediti zadeve.

- Ja. Ja. - Vem.

Ujamem fanta s časopisi, a stvari se ne spreminjajo.

Stojim na vetru, a nikoli ne pomaham v slovo.

Kaj zdaj?

Se pa trudim.

DNEVNA SOBA KNJIGE

PO ROMANU MARISSE STAPLEY

Armstrong, obiskovalca imaš.

Ni čas obiskov.

A daj. Vem samo, da te čakajo.

Ne greš noter?

Samo ti.

Me pogrešaš?

Tu pa tam.

Lepa si.

Priscilla, ko večina pride iz zapora,

se ga izogiba kot hudič križa.

Takšna pač sem.

Vem, da govoriš z njo.

Tu pa tam.

Veš, kje je?

Dobro veš, da ti ne bi povedal, tudi če bi vedel.

Prej ali slej mi boš predala sporočilo zanjo.

Tako dobro me poznaš.

Potrudil sem se.

Denar mi mora prinesti, John. In to hitro.

Le tako lahko pomirim Wayna, da ne ubije najinih otrok.

Tvoj sinko je šel po svoje.

Ali pa so ga odpeljali. Še ugotavljam.

No, kakorkoli. To pomeni, da ona več nima denarja.

Oba veva, da ga bo kmalu imela, če ga še nima.

Videla sem jo.

Ja. Kako se je izteklo?

Zanjo ne najbolje.

- Se je pa izvlekla. - Najbrž precej zdelana.

Ubil jo bo.

Ti jo boš ubila.

Ne, če bo sodelovala.

Že sodeluje, le da ne s teboj, Priscilla.

Pozabila sem, kako izčrpavajoče je tvoje postavljaštvo.

Starševski ponos je eno, narcizem pa nekaj čisto drugega.

Moj otrok se vsaj še pogovarja z menoj.

Lahko ti odpustim, ker si me okradel.

Pač si, kar si.

Ampak…

Ko bo tvoja punčka umrla sama in prestrašena

zaradi strela v glavo nekje bogu za hrbtom,

se boš celo ti počutil odgovorno.

- Ko pridem ven… - Ne, prosim.

Ne sramoti se.

Res…

Res te pogrešam.

Tu pa tam.

Čas se ji izteka, John.

Povej ji.

Moj bog!

Stran od mojih punc.

Se opravičujem. Nisem vas hotela prestrašiti.

Sem videti prestrašena s puško v roki?

Zelo sem žejna. Več ur sem hodila.

Kaj res? Lahko nadaljuješ.

- Kačo je ubila. - Kaj res?

Hotela je napasti.

Nagonsko sem reagirala. Vi bi enako ravnali.

Kaj delaš tu?

- Imela sem prometno nesrečo. - Si poškodovana?

Imam nekaj vreznin, a so nehale krvaveti.

- Ti pokličem rešilca? - Ne. Nikar.

Nisem zavarovana.

Šla bom.

Hvala, ker sem smela piti.

V kateri smeri je najbližje mesto?

Kingman je 65 km južno od tu.

Ne boš prišla do tja. Vročina te bo prej ubila.

Pridi v hišo.

Očistila ti bom rane in ti dala kozarec vode.

Potem bomo videli, kako naprej.

- Vemo, kdo sta? - Ne še.

Nimata osebne. Tablica je registrirana na namišljeno podjetje v Delawaru.

Zakaj mislite, da sta povezana z našim primerom?

Smrtna prometna in avto z lažnimi tablicami

50 km od kraja, kjer so zbili Masona. Misliš, da je naključje?

Oba veva, da za Priscillo vedno ostajajo kupi trupel.

Mislite, da je bila tu?

Ne.

Priscilla si ne maže rok.

Mislim, da je bila Lucky tu. Upirala se je.

Mislite, da je ubila ta moška? Še veter bi jo odpihnil.

Ne vem, kaj se je zgodilo, le da je bila tu.

Rešila se je. Zakaj je šla nazaj?

- Zaradi 10 milijonov dolarjev. - Ne.

Šlo je za nekaj drugega.

Pozor.

Dobro jutro, pomočnik direktorja.

- Kako je z Masonom? - Od tam prihajam.

Dobro so ga zmikastili.

Operirali so ga. Ne bo več delal na terenu.

Ne vem, kaj je huje.

Da si izvedla operacijo v Vegasu, ne da bi mi povedala,

ali da si bila neuspešna.

- Nisem ponosna nase. - Mi boš trdila,

da se ne trudiš spet zašiti Priscille Masterson?

Gates, pusti naju.

- Peter? - V težave rineš, Billie.

Ni res. Svoje delo opravljam.

- Denarju sledim. - Do Priscille?

Do Wayna Whittakerja.

Misliš, da je Priscilla okradla Whittakerja?

Ne. Ve, da to ni pametno.

Toda Johnu Armstrongu se po glavi mota samo denar.

Najbrž si je brez njene vednosti nabral zajeten kupček.

Zdaj, ko Priscilla ni več v zaporu, ga mora kar najhitreje skriti pred njo.

Zato pokliče hčer.

Priscilla išče ta denar.

Če jo zasačimo z denarjem, je naša.

Če izda Whittakerja, zašijemo oba.

- Nazadnje ga ni izdala. - Zdaj ve, kako je v zaporu.

Prav, dajem ti proste roke. Me pa moraš obveščati. Razumeš?

- Razumeš? - Razumem, gospod. Razumem.

Točno to. Ta tvoj izraz.

O čem govoriš?

- O tem. - O tem?

Maščevanje lahko uniči primer.

Ne je spet brezglavo preganjati.

Ne bom. Gates.

Umakni ji lase.

- Čisto? - Ja.

- Samo malo? - Spni jih. Tako, ja.

Da vidim rano. Globoka je. Glej.

Najbrž bi jo bilo treba zašiti, a je prepozno.

- Vajina mami očitno ve, kaj dela. - Ni najina mami.

Najina lita je.

Hčerini punčki sta.

Pred leti sem delala kot medicinska sestra v srednji šoli.

Ogromno takšnih ran sem morala očistiti.

Otroci so padali z rolk in podobno.

Takole.

- Kdo je to narisal? - Jaz. Ko sem bila mlajša.

Lepa risbica, ne? Moja mala umetnica. To ima po mami.

- Meni ni všeč, a lita je noče sneti. - Kaj?

- Jo lahko vidim? - Seveda.

Pa poglejmo.

Kaj je narobe z njo? Zakaj ti ni všeč?

To naj bi bili medve z lito .

- A… - Pticam sta podobni.

Ni res.

- Še perje imata. - To so več kot očitno lasje.

Njena mojstrovina. Zdaj je moja.

Nikoli je ne bom snela.

Ti koga pokličem?

Ne. Ni treba.

- Si prepričana? Gotovo je kdo. - Ne.

Punci, poiščita Tobyja v tistem vajinem svinjaku.

Lahko ga pokažeta…

- Rachel. - Rachel.

Zajčka pokažita Rachel. Pomagaj ji.

- Lita , Toby je ne zanima. - Mogoče me.

- Pomagaj mi, Elie. - Prav. Poglej pod posteljo.

Ne pričakuj veliko.

Mali Toby je v mojem avtu.

Ko hočem malo miru, ju takole pošljem nekaj iskat.

Si bom zapomnila, če bom imela kdaj otroke.

Poslušaj, nočem ti lagati.

Gotovo si že uganila, da ni šlo za prometno.

Vem.

Se mi je zdelo.

Ja. Z možem sva se sprla.

Iz avta me je potisnil.

Imaš srečo, da si živa.

Ne vem, kaj naj.

Vnukinji sem po hčerini smrti z razlogom pripeljala v puščavo.

Veš, kaj ti svetujem?

Zapusti ga. Izkoristi to priložnost

- in se ne vračaj k njemu. - Ne. Ni slab človek.

Iz avta te je zabrisal.

- Izzvala sem ga. - Pustil te je ob cesti.

- Prepirala sva se. Jaz sem bila kriva. - Ne. Nikoli nisi ti kriva.

Ljubim ga.

Res.

Zato težko dojemam,

da bi mi to naredil.

Me pustil v puščavi.

Hči mi je pripovedovala takšne zgodbe.

Milijonkrat preden…

Verjemi, kaj takega nima srečnega konca.

Žal mi je zaradi tvoje hčere.

Naj ti ne bo.

Dobro me poslušaj.

Moški, ki te pusti umreti,

si ne zasluži tvoje ljubezni.

Zapor si zasluži.

Do smrti bi moral gniti za zapahi.

- Ne morem… - Vem, da je težko.

- Težko je, a… - Ne, ne razumeš.

Policaj je.

O pizda.

Njegovi prijatelji me najbrž iščejo. Ne smejo me najti.