House of Gucci

Ime je zvenelo tako sladko, tako zapeljivo.

Pomenilo je bogastvo,

stil,

moč.

Pokukal si v njihovo izložbo in upal,

da boš nekoč zaslužil dovolj za njihovo drugo najcenejšo stvar.

Presenečenje.

Ne boš.

Ampak priimek je bil tudi prekletstvo.

Pripadal je toskanski družini.

Niso se borili za zemljo ali krono.

Jutro.

Borili so se za lastno kožo.

Gospod Gucci?

Milano, 1978

Po resnični zgodbi

Ej, nazaj na delo. Dajmo.

Dajmo!

Očka!

KREDITNA BANKA COLLI BRIANI

-Popolno. Kot moj. -Fernando Reggiani.

Pridna!

-Pridna. -Fernando. Tvoja kosila postajajo draga.

Ker imam drag okus.

Ne povej mami. Ubila te bo.

Ti ne povej svoji materi.

Prosim?

Max. Dragi.

Nocoj?

Mislim, da sem prosta.

Ti je všeč?

Zabavno je.

Ne. Ne.

-Tanquerayev martini z limono. -Ne delam tukaj.

Zakaj si pa za šankom?

-Je to tvoj kostum? -Nisem vedel, da je zabava v kostumih.

Barman...

Pripravil bom pijačo.

Hvala.

-Kdo te je povabil? -Bianca. -Ne poznam je.

Bianca Sarzana.

Njena zabava je.

Saj res. Tista Bianca.

Patrizia sem.

Patrizia...

Maurizio Gucci.

Me veseli, Patrizia.

-Me veseli. -Enako.

Kako, da te nisem še nikoli videl?

-Nisi dovolj pozorno gledal. -Opazil bi, da je prijateljica E.Taylor.

Zagotavljam ti,

da sem veliko bolj zabavna.

Dober je.

-Bi plesal? -Ne.

Dobro je. Daj.

-Tako slabo plešem? -Ne, ne. Ne.

-Iti moram. -Šele polnoč je, Pepelka.

-Noč je še mlada. -Ob polnoči se spremenim v žabca.

Res me je veselilo, Patrizia.

V bučo, ne v žabca.

-Pozdravljen. -Pozdravljeni.

Oprostite, se poznava?

Elizabeth Taylor.

-Patrizia Reggiani. -Ja, seveda. Patrizia Reggiani.

-Lepo te je spet videti. -Tebe tudi.

-Študiraš tukaj? -Razmišljam, da bi.

-Ampak ne maram brati. Dolgočasi me. -Ja.

-O čem so te? -Te...

Zelo zanimive knjige o zakonodajnem postopku.

-Študiram za odvetnika. -Za to se zdiš preveč prijazen.

-Nekaj je dobrih. -Tisti so mrtvi.

Kakšna je bila verjetnost, da se spet srečava? Usoda je.

Res je bilo prijetno presenečenje.

Me ne boš povabil ven?

Hočeš na zmenek z mano?

-Seveda bi... -Videti hočem, kako bo šla ta zgodba.

Ja...

Moja številka. Zelo sem zasedena, a zate si bom vzela čas.

Maurizio.

-Adijo. -Adijo.

Zate je.

Prosim?

-Misliš, da boš opravil pravosodnega? -Mislim, da imam...

-Bi šla sem? -Ne, tu ne morem jesti. Predrago je.

-Prav. -Prav. Lahko poskusim.

Bi šla noter?

Ne? Prav.

Za vas,

-Dobro je videti. Hvala. -Že dobro. Lahko dobim prtiček?

Lahko ugriznem?

Zelo dobro. Na.

Zelo dobro je.

Pridi.

V redu.

-Sedi. -O, ne.

-Vstani. Kaj počneš? Si v redu? -Na hrbet sem padel.

Že dobro.

Oče, naj ti predstavim Patrizio Reggiani. Patrizia, moj oče Rodolfo.

Zelo me veseli.

-Upam, da vas je Adele zabavala. -Picasso?

Ne. Ne, ne, Klimt je.

-Kako sem trapasta. -Ne, ne.

-Zlahka se zmotiš. Sam sem se še bolj. -Gotovo je vredna celo bogastvo.

Ja. Ampak zame je umetnina enako kot lepota neprecenljiva.

-Rezerviral sem pri Gallii. -Odlična izbira.

Ni, Patrizia, kaj te pravzaprav zanima?

-Zelo družabna sem. -Res? -Rada ustrežem.

Študiraš?

-Delam v očetovem podjetju. -S čim se pa ukvarja?

S prevozništvom.

-Maurizio pravi, da ste bili igralec. -Ja.

Morda se spomniš filma Prednik?

Ne, ne, seveda. Premlada si.

-Včasih na TV vrtijo Turistični vlak. -Zveni znano. -No, ja.

Morda si opazila čednega mladega igralca Maurizia D'Ancora.

To sem bil jaz.

Nisem vedela, da sedim s filmskim zvezdnikom. Lahko dobim avtogram?

Ne, ne. Od te kariere imam le to, da sem spoznal Maurizievo mater.

Ona je bila zvezda.

Na njenem pogrebu

je v trenutku molka Maurizio opazil,

da duhovnik prižiga sveče,

in začel peti Vse najboljše.

Morda najbolj žalosten trenutek mojega življenja je spremenil...

Kako se že reče, v nekaj prisrčnega.

Tak je moj sin.

Tak je moj dragi fant.

-Hvala, Franco. -Hvala, gospod.

Maurizio.

Tvoja Patrizia mi je všeč.

-Očarljiva je. -Zelo si ji bil všeč.

-Kje si jo spoznal? -Na zabavi.

-Na zabavi? -Ja, pri Luci Sarzanu. V palači Serbelloni

Vem, kje živijo Sarzani.

Veš...

Določena vrsta mladih žensk

si nabere bogastvo tako,

da v kremplje dobi nekoga, kot si ti.

-Ja, oče. Ampak Patrizia ni taka. -Franca sem poslal malo raziskat.

Mislim, da hoče tvoj denar. Kot vse.

Reggianijevi so vozniki tovornjakov.

Njen oče ima zelo uspešno prevozniško podjetje. Pravi...

Pravi imperij.

-Šoferski imperij. Koliko? -Koliko česa?

Koliko tovornjakov? 50? 500?

In kaj prevaža? Smeti? Mafija.

Poslušaj. Vse ti dam.

Dam ti to hišo, denar. Živiš svoje življenje.

Kaj hočeš?

Poročiti se hočem z njo.

Živi z njo, fukaj jo, dobro se imej z njo. Delaj, kar hočeš.

Pojdi na dopust. Na Sardinijo. Ne pa poroka.

-Ne hodi stran. -Se slišiš? Še veš ne, kako zagrenjen si.

Koga briga, kako se piše ali koliko tovornjakov imajo.

Skrivaš se tu v preteklosti in pričakuješ, da se bom jaz tudi?

Nič več.

To so tvoji duhovi.

To so tvoji duhovi, ne moji. To so tvoja obžalovanja.

-Ne delaj mi tega. -Ne moreš preprečiti.

Lahko. In bom. Vrgel te bom iz oporoke. Pustil te bom brez vsega.

Tudi prav.

-Ljubim jo. -Hudo napako delaš.

Saj je v redu, vendar je samo...

Ljubim to, kar je.

Ja?

Gospod Reggiani, sem Maurizio Gucci.

Patrizia.

Pridi!

Z očetom sva se sprla

in prisiljen sem bil zapustiti dom in družinsko podjetje.

Še vedno se šolam. Študiram pravo in trenutno

nimam službe, vendar pa...

Vendar ljubim vašo hčer.

In rad bi se poročil z njo. Čeprav ji ta hip nimam česa ponuditi.

Potrebujem službo.

Mama.

Mama.

Maurizio Gucci, nujno se zglasite v računovodstvu.

Maurizio.

Super je bilo.

Vrata.

Ata?

Ata?

Živjo, ata.

Dobrodošel, Maurizio.

Dobrodošla, Patrizia.

Dobrodošla, oba!

Maurizio.

Za vedno te bom ljubila.

Do konca življenja.

Jaz tudi.

Naj vaju Gospod varuje.

-Maurizio! -Maurizio!

Kaj je to?

Kje je to? Kaj je to?

Kaj je to?

Kaj takega.

-Ja. A, Claudia. -Dobro jutro.

-Dobro jutro, g. Aldo. -Dobro jutro. -Sem? Tja.

Koničiva, g. Gucci.