Last Christmas

Distribucija Karantanija cinemas

Jugoslavija, 1999

-Zdi se mi, da potrebuješ še eno. -Si jasnoviden?

Poglej me globoko v oči.

-Ja, zelo si žejna. -Odlično ti gre.

In...

-To je tvoja najljubša pesem. -Res jasnovidno.

-Ti si jo zavrtela štirikrat zapored. -Z G. Michaelom sva neločljiva.

-Sorodni duši sva. -Kako to?

Oba sva pevca.

Oba sva za življenja nerazumljena in premalo cenjena.

Ampak jutri grem na avdicijo za West End.

-Si zato prišla v mesto? -Ne. Odselila sem se od sostanovalke.

-Se boš vrnila domov? -Raje me takoj ubij.

-Družinske težave. -Naj ti jih naštejem.

Jeza, sramota, zamera, zadrega...

-In to samo mama. Povem o sestri? -Ne.

-Kaj boš naredila? -Bom že stuhtala.

-Gotovo se mi bo nekaj ponudilo. -Ali nekdo.

Jutro, lepotica.

V tej postelji spiš kot na kupu muckov.

Če ti je taka misel prijetna in ne grozljiva.

V trgovino grem po ingver in peso za moj znameniti sok za zajtrk.

-Prima. -Ko čakaš, pa kapučino.

Če bi se oprhala, je vroče vode dovolj.

Blaženost.

Takoj bom nazaj.

Presenečenje! Ugani, kdo je prišel prej s konference.

Pogrešala sem te!

Kdo si?

-Vodovodarka. -Vodovodarka?

Ni tako, kot se zdi. Potrebovala sem posteljo in on...

Ed.

Ed je bil zelo razumevajoč. Veliko težav imam.

Nimam kje spati, ker sem vse zamočila.

-In on... -Ed.

Ed me je razumel.

Si seksala z njim?

Moj kovček je še notri!

Zakaj je moje življenje tako sranje?

Ni smešno, Klaus. Prav neverjetno nesmešno je.

Žal mi je, George.

Veselo, veselo, veselo.

Zgodnja si. Nikoli nisi zgodnja. Kaj se dogaja?

-Težave z bivališčem. -Nič novega. Kaj si zdaj ušpičila?

-Scvrla ribe? -To sem prejšnji teden.

Prejšnji teden

Zmanjkalo ti bo prijateljev s kavči. Bila si bolna. Bolje skrbi zase.

-Nisem vedela, da ti je mar. -Saj mi ni. Ampak ne umri pred kupci.

Nimam dovolj lamet, da bi pokrila truplo. Na delo, palčica.

Kaj pa vem. Pomagajte mi izbrati, oba sta srčkana.

Reciva, da je Marija imela dvojčke, pa kupite oba.

-Gotovo obožujete svoje delo. -Res.

Kot v sanjah je.

Vsa božična radost in ljubezen vsak dan v letu.

-No, katerega boste kupili? -Ta je krasen. Tale?

-Zdi se, da se zelo zabava. -In še bolj se bo.

Ampak ta... Ta je bolj videti kot...

-Kristus. -Tudi vi mislite?

-Katarina! -Samo trenutek.

-Santa! -Besedico.

-Delam. Lahko bi poklicala. -Ne oglašaš se.

Nazaj v službo moram. Stopi ven.

Moja psihoterapevtka. Žal mi je. Santa, lahko prideš? Hvala.

Santa? Božiček? Si tukaj?

Pokliči mamo.

Če te pokliče in se ne oglasiš, pokliče mene. Včeraj me je 17-krat.

-Pokliči. -Ne ukazuj mi. Odrasla sem.

Nihče, ki ga poznam, ni manj odrasel kot ti.

Potrebujem čas zase.

-Samo eno te prosim, Katarina. -Kate.

-Prav. Samo pokliči jo. -Daj mi en razlog.

Prešpricala si pet obiskov pri zdravniku. Jutri ga ne smeš.

In pripravlja večerjo za moje napredovanje. Ker je ne pokličeš,

-mi krepko greniš življenje. -Boš na večerjo povabila tudi Albo?

Samo pokliči mamo.

Kristus.

Jenna, jaz sem. Oprosti za sporočilo, potrebujem posteljo za to noč.

Ali nekaj noči. Moja najboljša prijateljica si. Samo...

Palčica!

To je moja palčica. Tudi Božiček ima palčke, pomočnike.

-Pravim ji Lenoba, ker nikoli ne dela. -To sem jaz.

Lahko bi ji rekla tudi Razočaranje.

Stran vržena plača. Pijavka. Zakaj je sploh tukaj?

-Kaj je? -Kristus.

-Od kod si se vzela? -Kaj gledaš?

Poglej. Tamle, vidiš?

Tik za robom strehe. Takega ptiča redko vidiš v mestu.

Hudirja.

-Prekleto! -Vzemi.

-Pokakal se ti je v oko. -Bi rekla.

Adijo, rojaki.

-Kje si bila? -Ptič se mi je posral v oko.

Je tu?

Ne. Zunaj sem videla nekega čudaka.

-Ukvarjaj se s čudaki v trgovini. -Moj telefon. Oprosti.

Oprosti, Santa. Ja, Jenna. To!

-Hvala, hvala, hvala. Ob osmih pridem. -Odloži telefon!

-Končati moram. Samo drek si izperem. -Bodi iskriva!

Izvolite. Uživajte v hibridnem grmičku za hanuko.

-Vesel božič. -Hvala.

-Spet mama? -Preklinjam dan,

-ko sem se rodila. -Jaz tudi.

Smešno. Na telefonu ima vse od Snapchata do Instagrama.

Zdaj jo lahko na vse načine razočaram.

-Mame so pekel. -O, ja.

-Zdravo. -Meni ga prepusti.

Samo spogledovala bi se in ničesar ne bi kupil.

-Kako vam lahko pomagam? -V redu bi bilo, če bi bil v nogavici.

-Živjo. -Živjo.

Prišel sem pogledat, kako je s tvojim očesom.

-V redu je. -To prinaša srečo.

-Kaj? -Če te ptič pokaka.

-Pa kaj še. -Ne, res.

-Bi mogoče šla z mano na sprehod? -Je to sreča?

-Sprehod s tabo? -Mogoče.

Si me našel na Swiperju?

-Na Swiperju? -Ja, na aplikaciji za zmenke.

Ne.

-Če sem iskrena, nisi moj tip. -Ti pa ne moj, če sem iskren.

-Potem lahko kar pozabiva. -Ampak rad imam izzive.

Si pomislil na skoke s stolpnic?

-Japonske napihovalke? -Sem.

-A zdaj razmišljam o sprehodu s tabo. -Kar razmišljaj, ne grem.

-Te lahko kako prepričam? -Ne.

-Imaš točno določen razlog? -Čuden si, vse je čudno, ne poznam te.

-Pojdi. -To je čudno?

-Bolj kot Swiper ali Grabber? -Ja.

Bolj čudno, kot če se za predigro odločiš po retuširani sliki?

Delo imam, čuden si, adijo.

Lahko...

Potrebujete...

-Dober večer. -Dober...

-Lahko kako pomagam? -Mislim, da.

-No, daj. -Kaj pa iščete?

-Tole. -Zelo lepo je.

-Mislim, da je Božiček. -Ja.

-Na svojem vozilu. -Ja.

-Imate kaj drugačnega? -Ja.

Veliko drugačnih predmetov imamo.

Recimo tega božičnega gibona.

Zabaven je.

Tudi meni se zdi.

Vrnil se bom ponj.

-Ja. -Ja.

Ja.

Kot bi gledala kratki skandinavski film.

Je s tabo vse v redu?

-Seveda. -Počakaj.

Trenutek. Ti je bil všeč? Tako skrivnostna si, da ne vem.

-Seveda ne. -O, bog. Res ti je bil všeč.

O njem ne vem ničesar. Sanjariš, palčica.

Zadnje čase misliš samo na seks.

-Mojbog, nazaj gre! -Kje?

Pa sem te.

Vedela sem, da ti je všeč. No, zdaj vem.

Všeč so ti visoki, plašni in prozorni.

Kot ligenj, ampak s kostmi in krajšimi nogami.

Utihni in zapri.

Pizda.

Drek na palici!

Spizdi, Klaus!

Oprostite! Zamujam na avdicijo.

Oprostite! Mater.

Ne, ne, ne. Počakajte.

-Ta je bil zelo dober. -Zame ne.

-Očarljiv. -Vreščeč.

Jaz bi ga dal pod "zelo mogoče".

-Zelo mogoče. -Zdravo.

-Zdravo. -Zdravo.

Oprostite, ker sem pozna.

-Avdicija je končana. -Na seznamu sem. Kate Andrić.

-Na poti je bila huda nesreča. -Je Santa v težavah?

-Ja, res je bila. -Bila? Trdiš, da je tudi bog ženska?

-Ne, ne. To so moja službena oblačila. -Delaš v palčnem prometu?

-Niti ne. -Žal mi je.

-Pridi naslednjič. -Prepozno je.

Naj poskusi. Mogoče je naslednja Barbra Streisand. Kdo ve.

In nisem še videl palčice na avdiciji.

Kar začni, čudna mala severnopolnica.

-Kate. Kje lahko priključim glasbo? -Tonski tehnik je že šel.

-Krasno. -Brez spremljave. Kot kazen za zamudo.

Ja, lahko. Prav.

Nehaj! Nehaj.

Vloga je tvoja.

Oprosti, ne. Bilo je za en drek.

Spet ti.

-Kako to misliš, spet? -Si mi sledil?

-Ne, na dostavi sem. -Tako?

Ste palčki vedno tako cinični?

Ja. Neizprosno. Zdaj so črni časi.

Ker ti nisem sledil in sem dostavil, kar sem moral,

ti pa si me po naključju srečala, sva zdaj tu.

-Sva? -Na primer, lahko bi šla na sprehod.

Zakaj me hočeš odpeljati na sprehod? Nisem pes.

Nosiš ovratnico.

-Ha, ha. Nisem pri volji za sprehod. -Zakaj ne?

No, prav. Noro zanič sem nastopila pred ljudmi, ki bi mi lahko dali delo.

Mislil sem, da ga imaš.

Ni moj poziv. Ne sanjam, da bom palčica.