The first 200 lines.
PLOŠČARNA RED HOOK
Tweedy - Summer Noon
Mislim, da notri ne smete kaditi.
Oprostite.
-Oprostite. -Kako, prosim?
Mislim, da notri ne smete kaditi.
Če boste kaj kupili, jo bom ugasnil.
Živjo. Vidite to?
Ta album sem kupil na Amazonu
za nižjo ceno, kot jo imate vi.
Kreten ste. Adijo.
V redu.
Kdo lahko našteje nekaj simptomov koronarne arterijske bolezni?
-Sam? -Bolečine v prsih.
Ja, recimo angina, ki jo povzroči nezadostna oskrba srčne mišice
s krvjo. Kaj še? Ja.
Nepravilen srčni utrip, glasno bitje srca.
Ja, razbijanje srca, čeprav glasno bitje srca
najbrž ni simptom osnovnega obolenja.
Razen če se pacient zaljubi.
Dobro, zdaj pa si poglejmo prekate.
Leslie, živjo.
Živjo. Kako gre, Frank?
Gre.
Iščeš kaj določenega?
Ne, samo gledam.
Kaj je pa to? Všeč mi je.
To je Songs: Ohia.
V bistvu je samo en tip, Jason Molina.
Neverjeten je. No, bil je neverjeten.
Umrl je kot mladenič veliko pred svojim časom,
a je bil genij.
-Ja, res je dobra. -Ja.
Ta del z dvobojem vokalom...
To je moj najljubši del.
Napisal je pesem o ženski,
s katero se je potem poročil,
ko sta bila še čisto svež par,
zato je to kot sveža ljubezenska pesem.
Prava poslastica te čaka.
Poslušaj,
če imaš kdaj kaj časa,
bi se rad pogovoril o nekaj stvareh.
Zdaj imam čas.
Dobro.
Prav.
No,
ne bom podaljšal pogodbe.
Trgovino moram zapreti, Les.
V redu.
Žal mi je, Frank.
Odlašala sem z dvigom najemnine, kakor dolgo sem lahko.
Ne, saj je v redu. Čas je že.
Narediti moram nekaj sprememb.
Moja hči bo jeseni začela študirati na UCLA.
In... Hočem reči, 17 let
je precejšen uspeh.
Ja. Ja.
Ja.
To je velika novica v tem koncu.
Zelo mi je žal.
Oprosti, moram se oglasiti.
Saj razumem, da je starejša, ampak kraja je kraja.
Razumem.
Ampak včasih se malo zmede.
Prepričan sem, da ni nameravala ničesar ukrasti.
Dobro. Mogoče bi moral nekdo bolje paziti nanjo, ne?
Bomo, gospod policist. Hvala.
Dobro, ga. Fisher,
tokrat vas bom izpustil,
ampak res vas nočem več videti tukaj.
Živjo.
Kdo jih je naredil?
Dustin Yellen. To je njegov atelje.
Kako to deluje?
Na steklene plošče položi majhne slike,
potem pa jih zloži skupaj, da dobi celoto.
Zelo znanstveno je.
Kot mumificiran človek.
Gre za to, da ima vsak od nas en jaz,
ampak narejeni smo iz več kot le ene stvari, razumeš?
Tako si vsaj jaz to razlagam.
Kam naj se preselim?
Tu imam neprofitno najemnino. Ne bom se selila.
Me hočeš preseliti v dom?
Nihče te ne bo dal v dom, mama. Ampak...
Mogoče bi lahko prišla živet k meni,
ko bo šla Sam jeseni študirat.
Da bi se preselila v Red Hook?
V Red Hook ne vozijo vlaki, Frank.
Nekaj morava narediti.
Kako si, mala?
Si našel moj rojstni list?
"Živjo, dragi oči, super sem. Kako si pa ti?"
Resno mislim.
Potrebujem ga za vpis. Kar naprej pošiljajo e-pošto.
Vem, da sva obdržala tvojo popkovino.
-Mislim, da vem, kje je. -Nisi smešen.
Niti malo.
Jutri ga bom poiskal.
Po cigaretah smrdiš.
Najbrž je kriv moj novi dezodorant, Bordel.
Delaš nalogo?
Ta teden se učimo o srcu.
Upam, da se boš pozneje družila s prijatelji ali kaj takšnega.
Čez poletje jih ni.
Ne morem verjeti,
da boš svoje zadnje poletje pred kolidžem preživela
na pripravah za študij medicine, tik preden boš šla nekam,
kjer boš to počela še štiri leta.
S tem hočem reči, da sem ponosen na tvojo delovno etiko.
Veš, kako težko
bruci pridejo med raziskovalce?
Ne.
Pripravljam se.
In v tem uživam. Zabavno se mi zdi.
Več kot očitno te je spravilo v dobro voljo.
Ti lahko kako pomagam ali...
Ja. Ne gledaš na uro? Čas je za muziciranje.
-Ne. -Daj no!
Daj no, že dolgo nisi...
-Oči, daj no. Učim se. -...igrala z mano.
-Prosim. Daj no. -Ne. Nekaj počnem.
-Ne zdaj. -Razumem.
Ko je čas za muziciranje,
moramo pozabiti otročje stvari, kot so recimo naloge in študij.
-Prosim, ne dotikaj se mojih stvari. -Čas je za muziciranje.
Oči, nočem igrati s tabo.
Čas je za muziciranje.
-Ne. -Reci "muzi" in "ci"
in "ranje". Muziciranje.
Če pa muziko zamenjaš s "Sam",
-dobiš samiranje. -Ne, ne bom igrala.
Oči, prosim.
-Res si... -To je muziciranje.
Be-be-ba-ba-ba, vsi muzicirajmo.
Vzeli bomo stare pesmi, vzeli bomo...
Sploh te ne bom gledala.
Čas je za muziciranje, se vidiva v studiu.
Muziciranje.
Prišli smo pote.
Čas za muziciranje. Vesoljec sem.
Kaj je?
Kot mi je pred kratkim rekel nekdo od mojih bližnjih:
"Zabavno se mi zdi."
Kaj je to?
Ne vem. Samo zafrkavam se.
Zaigraj še enkrat.
-Začniva skupaj. -V redu.
Ena, dve, tri, štiri...
Kul je.
-Dajva še enkrat. -Prav.
Ne vem, kaj je to,
moje srce ne zna tako čutiti.
Kdaj si pa to napisala?
Danes.
Kako ne zna čutiti tvoje srce?
Kaj pa vem.
Poskusi razmisliti o tem.
Kako ne zna čutiti tvoje srce?
Ne zna čutiti, da je celo.
Kot da ga en del manjka.
"Spregovorite. Ulice so poplavljene.
"Srca so glasna, to čutimo v svoji krvi.
"In zdaj naša srca glasno bijejo."
Samo besede so.
Ne vem, če to sploh kaj pomeni.
Pomen je precenjen.
"Hočem, da je tako."
Kaj hočejo? Kako naj bo?
-Ni pomembno, uspešnica je. -Počakaj, oprosti.
V zvezi z mojim besedilom omenjaš pesem Backstreet Boys?
Brez zamere, precej dobra pesem je.
Daj no!
Zakaj si postala tako snobovska glede glasbe?
Res čudno.
Ta pesem igra na čustva. Določen občutek mora vzbuditi.
To daje ta občutek.
Srce je, kar je.
Stal si na hodniku in strmel nazaj.
Ne vem, kaj je to,
moje srce ne zna tako čutiti.
In ne bom slišala, kako me kličeš.
Ne puščaj me tu same.
Tudi če bi to rekla, me ne bi slišal.
Peljeva se z ugasnjenimi lučmi,
mesto je razsvetljeno in zunaj pada dež.
Nočem iti domov.
Pogrešam te, ko te ni.
Ni preprosto na glas izreči vseh tistih besed.
Ko sem sama, se mi zdi,
da ne bom slišala, kako me kličeš.
Ne puščaj me tu same.
Tudi če bi to rekla, me ne bi slišal.
Ne bom slišala, kako me kličeš.
Ne puščaj me tu same.
Ne puščaj me tu same.
Spregovorite, ulice so poplavljene.
Srca so glasna, to čutimo v svoji krvi.
In zdaj naša srca glasno bijejo.
No comments yet. Be the first to leave one.