Dreamcatcher

Carl Junior ima te burgerje za 6 dolarjev, ki pa v resnici stanejo le 3.95 ...

... tako da se ti zdi, da si se dobro zmenil ...

... ampak resnica je, da so to najboljši burgerji tukaj.

Vèeraj sem šel tja in naroèil tri.

Presneto, to sranje me je do konca napolnilo.

Ko sem prišel domov sem še vedno moral vzeti škatlo Eggosov ...

... ampak to ne zmanjša Carlovih dosežkov.

Mislim, tam je tip, ki se skozi življenje prebija kot Carl Junior, ali ne?

Izgleda, kot da ne bi nikoli stopil iz sence svojega oèeta, pravega Carla.

Ali mislite, da ima to nažiranje zvezo z mislijo, da ste ubili svojo mati?

Da je to nažiranje do smrti oblika samokaznovanja?

Mislite, da ste jo ubili, ali ne? - Tega nikoli nisem rekel.

Klicala vas je iz svoje velike, stilske hrastove postelje.

Rekla je, da jo boli v prsih. - Nièesar od tega vam nisem rekel!

Kako lahko to veste? - Prosila vas je, da poklièite reševalce.

Ampak saj vas je vedno klicala, ali ne, Barry?

Ni vas bilo tam. Kako lahko veste, kaj se je zgodilo? Kako?

Ni pomembno. Pomembno je, da se morate nehati obtoževati.

Drugaèe se boste nažirali do prerane smrti in to brez vzroka.

Vidite v mojo glavo! Prenehajte!

Ne glejte sem noter! - Tega vam ni potrebno delati, Barry.

Pustite me na miru!

Ni bila tvoja krivda.

Jonesy?

Hej, kako kaj gre, Henry?

Kaj si rekel? Nisem te slišal.

Ali si postal gluh? Kako kaj gre?

Saj veš. SSDD.

No ja, seveda.

Hej, veš, mislil sem, èe imaš ta vikend prosto bi lahko šli gledat Dudditsa.

Ja, seveda. Tudi jaz sem že veliko mislil nanj.

Veliko èasa je že minilo.

Odprto je!

Prenehati moram, delo imam. Vidiva se v soboto.

Ja, v redu.

Vidiva se v soboto.

Torej, gospod Defuniak...

... ali veste, da sva oba ubežnika iz Maina?

Vi ste iz Pittsfielda.

Veste, kaj se zgodi s študenti, ki jih ujamemo da goljufajo na izpitih?

Ampak tega dne ste imeli gripo, ali ne, David? Sploh niste bili na izpitu.

Preskoèili ste izpit. In ker ste bili bolni, zakaj ne bi namesto izpita napisali eseja?

3000 besed o kratkoroènih rezultatih Normanove raziskave.

Lahko kar zaènete. - Da, gospod.

Boljše priti iz Pittsfielda kot pa se tja vrniti.

Hvala vam,gospod.

Kako ste vedeli? Tega dne vas sploh ni bilo tam.

Vèasih enostavno vem.

Zdravo.

To verjetno sploh ne bo šlo.

Ne govorite tako s prodajalcem avtomobilov. Radi imamo izzive. Ime mi je Pete Moore.

Èez eno uro razkazujem hišo v Fryeburgu. To je velika prodaja.

In sedaj sem izgubila presnete kljuèe. Mi lahko naredite kopijo?

To traja najmanj en dan. - Oh, fant, saj sem vedela.

Poèasi, Trish. Morda vam lahko pomagam. Vedno sem bil dober, ko sem moral kaj najti.

Sem vam povedala ime? Ne spomnim se ... - Ugibal sem.

Zdaj pa poišèiva te kljuèe.

Hej, Rachel. - Hej, Pete.

Gospa, še sem iskala pa jih nisem našla. - V redu. Potrebujem vašo pomoè.

V roki ste nesli kavo, kupili aspirin ...

... prišli do avta in spoznali, da kljuèev ni?

To je vse? - Ja.

Glejte, to bo izgledalo èudno, ampak pomaga mi pri razmišljanju.

Kupili ste sladkarije pred aspirinom.

Mars.

To je vaš, ali ne?

Še eno vprašanje. Èe najdem kljuèe mi dovolite, da vas povabim na veèerjo?

West Wharf? 6:30?

Najboljši peèeni lignji v državi. In še na poti je, po kateri se vraèate.

Prav, v redu.

To bi bilo lepo. - V redu.

Prišli ste do sem. Odprli ste torbico.

Kava. sladkarije, aspirin, iskali ste med vsem tem.

In takrat ste ...

... izpustili svoje kljuèe.

Samo sreèo imam, to je vse.

Hvala vam.

West Wharf, prav? Pol sedmih? - Dogovorjeno.

Še ena laž.

Jones. - Kako kaj gre?

Hej, Beaver. Isto sranje, le drug dan. - Isto sranje, drug dan.

Se hoèeš pogovoriti? - Ne, ti že greš domov.

Kaj se dogaja? - Res ni niè, pojdi domov.

Èakaj, Jonesy. - Ja, Beav?

Pazi se. - Èesa se naj pazim?

Tudi jaz bi rad vedel.

Kaj ste rekli?

Niè nisem rekel.

Prav, oprostite.

Naj nekdo poklièe reševalce! - Niè ne bodo mogli pomagati.

Samo trenutek sem pogledal proè in že sem slišal udarec. Kaj se je zgodilo?

Oh, moj Bog! Profesor Jones!

Ravno sem še ga videl. Ne sme umreti.

Odmik!

Niè ni, ni utripa. Daj še enkrat.

Odmik!

Kaj mislite? - Mislim, da je konec. Mrtev je.

Pazi se Ister Gaya.

Jonesy, ne poskušaj tega dvigniti.

Kar pojdi že gor, bom jaz vzel tole. - Hej, poglej tole.

Beaver, jaz grem gor. - V redu, takoj pridem.

Pazi na pivo.

Pokadili so mi ga prejšnjo noè. - Lepo zate.

Je bilo prviè? - Daj nehaj no.

Sreèal sem damico na tomboli, šla sva k njej in izkazala se je kot prava divjakinja.

Nasprotno kot zajebantka. - Oèitno.

Èeprav sem že videl popolne zajebantke, ki se v trenutku spremenijo v divjakinje.

Poskusi viagro. - Viagro?

Praktièno cel dan sem v pripravljenosti.

Sem ... kako se to imenuje? Privatic?

Prag ... prasmatic? Henry mora vedeti.

Gotovo se spominjaš na èetrti razred. - Si imel tedaj težave?

Saj si jo poskusil, ali ne? - K vragu, nisem.

Vzameš to malo modro bombico pa si trd kot Louisville Slugger naslednjih 12 ur.

Dvanajst ur?

Govoril sem z Yastzemskim. Ni nujno, da jo potrebuješ da ti je všeè.

Bingo? Si rekel bingo, kot ta igra ki jo igrajo v cerkveni kleti?

To je prava zabava. - Beaver!

Pa sem mislil, da se jaz obnašam patetièno.

Ti samo glej, zato si tukaj. - Ne skrbi zame.

H, si sluèajno mislil na Dudditsa veè kot navadno?

Se spomniš, da smo ga nameravali obiskati tisti vikend?

Spomnim se. - Tedaj so me povozili.

Povedal ti bom nekaj èudnega.

Tisto noè, ko so me povozili sem stal tam in na drugi strani ceste videl Dudditsa.

Ravno tako, kot je bilo takrat, ko smo ga prviè videli v Derryju.

Prosil je za pomoè, pa so ga vsi ignorirali.

Potem je pogledal mene. Naravnost mene je pogledal.

In nekako mi je sporoèil, da naj pridem k njemu.

Saj mi verjameš, da sem ga videl, ali ne?

Ja, prav gotovo.

Duddits me ima rad, to vem. Vse nas ima rad.

Prej bi umrl, kot pa bi nam škodoval.

Zakaj me je torej poklical na ulico, kjer so me povozili?

Morda je za tem kaj veè, pa tega še ne vemo.

Pojma nimaš. - Povej že!

Povedal bom enega, ko se zmenimo za majhno stavo.

Petdeset dolarjev. - Za kaj sploh gre?

V filmih, ko se ljudje skupaj zbudijo ...

... se takoj zaènejo poljubljati in tako naprej.

Nikoli pa prej ne vstanejo, ne gredo v kopalnico in si ne umijejo zob.

Meni pa se to zdi nujno, ko se zbudiš.

Kako se reèe, ko si vedno trd?

Misliš priapism? - Vidiš? Jaz sem praktièno priasmic.

Priapismic.

Kakorkoli, trdo je. - Za to greste stavit?

Ne, lahko povem vsaj en film, kjer poznajo to žalostno življenjsko dejstvo, ampak èe stavimo.

Dam ti èetrt dolarja. - Èetrtak od tebe in petdesetak od tebe.

Promised land. - Promised land? Nikoli nisem slišal zanj.

Meg Ryan in kako mu je že ime? Reefer Sutherland.

Kiefer. - Iz, kaj vem, 1988 ali nekje tukaj?

Torej, Meg Ryan se zjutraj zbudi in vpraša: "Kje je ta maèka"?

On reèe: "Kakšna maèka?", in ona pravi: "Maèka, ki se mi je posrala v usta."

To te bo stalo petdesetaka.

Sranje! To si si izmislil. - Bi si lahko Beaver izmislil kaj takega?

In ti lahko imaš ta dragocen kos kinematografske umetnosti kar zastonj.

Tole bom dal v "Koga sploh zanima?" oddelek v mojem spominskem skladišèu.

Kaj je spominsko skladišèe? - Ne spomniš se spominskega skladišèa?

Gotovo sem pozabil. - Pozabil si na spominsko skladišèe?

Raje me spomnite in me ne zafrkavajte. - V njegovi glavi je, vsi ga imamo.

Še ta prostor ni napolnjen? - Ne še.

Tako je založen, da moram nekaj izprazniti vselej, ko se nauèim kaj novega.

Ko sem dobil nov laptop sem moral dati proè mojo zbirko besedil rock'n'rolla.

Moje skladišèe je bilo odplavljeno v poplavi pred desetimi leti. Ni ga veè.

Nisem vedel, da imajo v Mainu dovolj piva za poplavo.

Jonesy, èe je to sploh tvoje pravo ime ...

... kaj narediš z zastarelimi podatki? - Sežgem jih.

Proè si vrgel besedilo od "Blue Bayou"? - Ne.

Ne, èe se od èesa res ne morem loèiti ...

... pretihotapim to nazaj v pisarno, kjer imam svoje skrivne zadeve.

Kje hraniš vse o Dudditsu?

On ima èisto svoj, poseben oddelek na tretjem nadstropju.

Ne morem nehati misliti na Dudsa zadnje èase. Kako pa kaj vi, fantje?

To je njegovo mesto. Povsod tukaj je, pa èeprav v resnici ni nikoli bil tukaj.

Zdaj je že 20 let, kar prihajamo sem k Luknji v zidu.

In prekleto, Freddy, to je na naslednjih 20.

Še za 20.

To je na Dudditsa ...

... našega lovca na sanje.

Želim si, da bi bil tukaj.

Na Dudsa.

Na Douglasa Cavella. - Na Dudditsa.

Zakaj je gola Tina Schlossinger na zidu hiše Tracker Brothers?

Zato, ker sem jaz tako rekel. Slika je.

Si jo videl? - Ne ...

... ampak mali, ki je bil zraven mene v trgovini jo je videl.

Tracker Brothers je zapušèen.

Noèeš videti gole kraljice? Pa ne hodi zraven.

Prekleto, Freddy. To je srajca.

Kaj potem? - Nova je.

Scooby-Doo.

"Pripadam Douglasu Cavellu."

"Èe se je fant, ki jo nosi izgubil, ga prosim privedite na 19 Maple Lane, Derry, Maine."

Gotovo pripada enemu teh fantov iz posebne šole.

Daj že. Pojej ga. Pojej ga. Pojej, pa lahko greš.

Hej, fantje! Prenehajte!

Prekleto, prenehajte že!

Kaj pa delate?

Hoèete ga prisiliti, da bi to pojedel? Kaj je narobe z vami?

Razumel si, prisilil ga bom, da poje to pasje sranje, potem pa lahko gre.