Monarch: Legacy of Monsters

V redu.

V redu.

Kaj je pa to?

Živjo. Tukaj Barnesova.

Dobivam čudne odčitke in...

Barnesova.

Postojanka 47. Ja.

Govoriti moram s pomočnico direktorja Verdugovo.

Ja, počakala bom.

Du-Ho.

Dol!

Kentaro!

Kentaro, teci!

- Gremo. - Teci!

Pojdimo.

Sranje.

PO LIKU "GODZILE"

- Dober strel. - Vsaj probal sem.

- Lahko bi nastradal, bedak. - Tiho.

Kaj bomo?

- Ne moremo se boriti. - Tega ne priporočam.

Nevarnost je zaenkrat mimo.

- Prekleto! Jebenti! - Ne, ne.

Noge imam premočene.

Potem moramo pohiteti.

Pridi, May. Vstani. Pridi. Si v redu?

Umrla bom zaradi podhlajenosti. Si vesel, da smo prišli?

TOKIO ENO LETO PREJ

Tvoje delo je drzno.

Zakaj to? Zakaj zdaj?

Luči!

Okleval si.

Zapleteno vprašanje je.

Za odgovor si imel na voljo več mesecev.

O umetnosti...

mi je neprijetno govoriti. Zame je to nekaj intuitivnega.

Spoštujem tvoj proces.

Toda kupci bodo za svoj denar

želeli vedeti, kaj dobijo. Koga dobijo.

Ljudje ne kupujejo umetnin, ampak umetnika.

Vem, Kimi. Oprosti.

Ko čez dve uri odpremo, želim prepričljiv odgovor.

Nocoj oba veliko tvegava.

Hej, mama.

"Asertivno raziskovanje vzporednic in notranjosti Kentara Rande

gledalca vabi, da premisli o svoji predstavi pojma identiteta."

Kdo bi si mislil, da je moj sin tako provokativen?

Saj nisem.

Vsem bo všeč.

Če bi bilo vsem všeč, ne bi bilo zelo provokativno.

Hej...

Ponosna sem nate.

Tvoj oče tudi.

Tega sploh ni videl.

Nocoj bo.

Prišel bo naravnost z letališča.

Na zrak grem...

preden bodo vsi želeli spoznati novega "provokativnega" umetnika.

Kentaro, garal si za tole. Zaslužiš si.

Tam so prigrizki.

Si me fotografiral?

Ne.

- Pa kaj še. Videla sem te. - Fotkal sem poster za razstavo.

Vstopila si v kader in zijala kot turist.

"Vzporednice in notranjosti." Slišati je domišljavo.

Zelo.

Zelo spoštljivo bi bilo, če bi...

Ja.

- Izbrisano. - Hvala.

Imaš poseben razlog, da se nočeš fotografirati?

Jaz...

Lepa fotografija je.

Me osvajaš?

Samo iskren sem.

Je to res tvoje delo?

- Ja. - Imajo kaj vina?

Cenen je, slab, domišljav.

Domišljavo vino. Prav.

- Imaš rada viski? - Rada imam drag viski.

Srečo imaš. Japonska ima zelo drage viskije.

Kul.

- Poznam bar. - Zdaj? Nimaš razstave?

Kasneje se bom prikazal.

Prav.

Kentaro sem.

Jaz pa May.

May.

- May. Kam greš? Počasneje. - Počasneje?

Če k tistemu, kar mi dolguješ, dodaš še nožne prste, raje pohiti.

Prav ima, May. Hrani energijo.

Z mokrimi nogami tvegaš podhladitev.

- Posušiti se moraš. - Ne. Tudi če bi lahko zanetili ogenj,

zaradi pošasti ne moremo mirno sedeti.

- Misliš, da je še tu? - Ne vem.

Kaj je s tvojimi obsežnimi izkušnjami?

Titan je, May.

Kot snežinke so.

Vse so si različne.

Morda so v tvojih dragocenih datotekah kakšni podatki.

Pojdi k vragu

- in svoje delo vzemi s sabo. - Previdno. Daj no, May.

Ko sonce zaide, bo temperatura naglo padala.

Nimamo ne hrane ne zavetja. Niti Du-Hoja.

- Kam sploh gremo? - Na severozahod. Proti obali.

Več možnosti je, da srečamo ljudi.

- Z letala sem nekaj videl. - Kaj?

Kaj?

Nekakšen objekt. Bil je kot velika žogica za golf.

Gotovo je človeško delo. Stavba ali naselbina.

- Dobro. Je to videla katera od vaju? - Ne.

May je videla.

Kaj? Ne. Ti si rekel, da si nekaj videl. Jaz nisem.

Si na njuni strani?

Ker si jezna name?

Ni povezano s tabo. Na smrt zmrzujem.

Poskušam te rešiti.

Zaupaj mi.

- Sota? - Geslo.

- Sota. Jaz sem. Kentaro. - Kdo?

Kentaro.

Geslo.

Pozabi. Navadna luknja je.

Luknja!

Pohiti!

- Luknja? - Ni mislila resno.

Dokaži, da se motim.

Všeč si mi.

Tebe pa se zlahka potegne.

Motila sem se.

To je Sota.

Lastnik. Vodja. Kreten. - Vse to sem.

Čakaj. Svojo steklenico imaš?

- Res si domišljav. - Tukaj je pač tako.

Aha.

- Morda se lahko izboljšamo. - Dobro.

V redu.

- Uspešen umetnik si. - Zasnoval sem razsvetljavo.

- Kaj? Nemogoče. - Ja.

Dovoli se mi pretvarjati in zame celo prej odpre.

S čim se ukvarjaš?

Z računalništvom.

Niti najmanj ni tako zanimivo kot umetnost. Kako dolgo to počneš?

- Že od malega. Kot službo pa od nocoj. - Kaj misliš s tem?

- Je to tvoja prva razstava? - Ja.

Ne bi moral biti tam?

Puščam, da napetost narašča.

- Vse je del predstave. - Del predstave.

- Tudi tole? - Kako to misliš?

Skrivni viski bar in ti, bodoči slavni umetnik.

- Pogosto pripelje dekle? - Kot natakar ne smem povedati.

Bedak.

Nisem rekla, da je slaba predstava. Kar zadeva igro.

To ni igra.

Umetnika presojam po njegovih delih, ne po obleki in pričeski.

Kaj?

Zakaj ni tole v galeriji?

Niso naprodaj.

Nimaš samo lepe pričeske.

Kimi me je poslala k frizerju.

Ljudje kupujejo umetnika.

Ja.

Bogati kujoni, ki imajo več denarja kot okusa.

Zakaj Kimi ne poveš, kaj hočeš razstavljati?

Njena galerija je.

- Z mano je tvegala... - Tvegala?

Ker je dobrega srca?

Daj no. Neumnost.

Ne dajo ti priložnosti, če ne mislijo, da je to dobro zanje.

Cinična si.

Tako je življenje.

Raje pojdi. Bogati kujoni te čakajo.

Pojdi z mano.

- Ni ravno družba zame. - Tudi moja ne.

Navadi se, frajer.

Čakaj.

Dobro.

Zdaj lahko greš.

Dobro. Nekdo mora reči.

Ne vidim stavb.

Najbrž je za temi hribi.

Najbrž?

- Kentaro, rekli smo... - Strinjali ste se.

Res si zagret, fantè.

- Nisem otrok. - Čakaj.

Videl sem.

- Ne. - Kaj?

Tam.

- Kaj? Kje? - Tam. Kaj je tisto?

Vidim. Ne vem. Luči na naftni ploščadi ali naselbina.

Bistvo je, da je tam.

- Pojdimo tja. - Ja.

Ne veš, kako daleč je.

Titan te lahko ujame že na pol poti. Kar sem jaz videl, je bliže.

- Če sploh obstaja. - Dobro. Kentaro.

Tvoja domišljija je izjemna, a zdaj ni čas za to.

Jaz grem.

- Sam, če je treba. - O bog. Trmasti kreten.

- Bi umrl, da dokažeš svoj prav? - Pa ti?

- Ne. - Nehajta, prosim.

- Misliš, da si nekaj videl? - Vem, da sem.