The first 200 lines.
Film je dramatizacija resnične zgodbe.
Nekatera imena, dogodki in osebe so izmišljeni ali pa prirejeni.
Yaron tukaj. Samo eno kratko vprašanje.
Si dobil tisti članek o čaščenju hudiča v lvy Leagueu?
Se spomniš tega članka?
Yaron Svoray.
Ja, pred štirimi tedni s tvojo tajnico.
Ni problema. Saj ne, da iščem službo ali kaj takega.
Samo oglasiti sem se ti hotel, te spomniti, da sem tukaj.
Prav. Enako.
Škilasti pritlikavec brez kurca!
VNemčiji je danes ponovno izbruhnilo nasilje.
Sovraštvo do Turkov in drugih priseljencev je doseglo vrhunec.
Nasilje zaradi rasne verske ali spolne nestrpnosti
v Ameriki strmo narašča.
Križi Ku Klux Klana spet gorijo, glas sovraštva je vse močnejši.
Do neredov je prišlo, ko so se zbrali zagovorniki BNP-ja.
Fašisti so na ulicah metali steklenice in različne predmete.
To so najhujši neredi v Franciji v zadnjih nekaj letih.
Podpora Le Penu raste
in vse več ljudi podpira njegovo desničarsko politiko.
Nacionalistična stranka AWB podpihuje nemire v južni Afriki.
To je edina država v Ameriki, ki še verjame v premoč belcev.
S srci in umom še vedno živijo v rasistični preteklosti.
Tujci ven!
Jay! Ne, delam, delam.
Nemčija? Seveda vem, kje je.
Moja družina je iz Nemčije.
Slišal sem za to sranje z obritoglavci.
Gledal sem na TV-ju. Grozno!
Lahko odrineš že nocoj? - Nocoj?
Vem, da je iznenada, ampak...
Samo sekundo, da pogledam v rokovnik. - Samo za par dni.
Par dni? Mislim, da bo šlo.
Obstaja samo en problem. Tvoje judovsko poreklo...
Ne skrbi, to ni noben problem. - Si prepričan?
Če koga vidim, da maha s svastiko,
mu ne maham nazaj s kurcem. - Super. - Se slišimo.
Malo te bomo polepšali.
To je le eden od mnogih rasističnih napadov pri nas.
Ozračje je nabito s čustvi.
Ljudje so že navajeni, da prihaja do nasilja,
ampak ta zadnji pripetljaj se ne sme izogniti obravnavi.
Rasna nestrpnost je v Nemčiji še kako živa.
Angleško?
Zna kdo angleško?
Moj prijatelj. - Tvoj prijatelj govori angleško? Kateri?
Kadir. To je moj prijatelj.
Hvala.
Sem Yaron Svoray. Pišem članek o napadih obritoglavcev,
še posebej me zanima včerajšnji napad.
Lahko pogovor snemam?
Govorim prehitro?
Yaron Svoray. To je judovsko ime.
Izraelec sem. Večino časa živim v Ameriki.
Potem ste tudi vi pripadnik narodne manjšine. - Ja.
Ste lastnik lokala? Se lahko predstavite?
Kadir Mafoudaneshmand. Kličejo me Kadir. - Zdravo.
Ste žrtev včerajšnjega nasilja? - Nisem.
So vas že kdaj napadli? - O, ja.
Imate kaj, s čimer se v taki situaciji lahko zaščitite?
Olympic.38. Včasih sem bil policist.
Služi svojemu namenu. Imate dovoljenje?
Lmam dovoljenje, ki pravi, da lahko živim v tej državi,
ne da bi me napadali doma.
Mi smo Turki, g. Svoray. Ni nas strah.
V tej državi smo že ukoreninjeni.
Tiste, ki se ne morejo ukoreniniti, pa je strah.
Azilanti. Odkod?
Lz vzhodne Evrope, Šri Lanke, Vietnama...
Večina jih je iz Kambodže. Delajo za polovico minimalne plače.
Vlada pa nič ne ukrene. - Preveč delodajalcev išče poceni delavce.
Povej jim, da sem novinar, da pišem o napadih obritoglavcev.
Novinar je. Povejte mu o napadih. - Uslužbenec je.
Mislijo, da delate na Uradu za priseljence.
Nočejo govoriti z vami.
Novinar! Američan! V redu je, lahko mi poveste svojo zgodbo.
Oprosti, stari, iščem WC. - Ne razumem.
WC, stari.
Namignil ti bom.
Kakšno olajšanje!
Veš, v čem je vaš problem? Nobenih manir nimate.
To ni smešno.
Bravo, frajer!
Zmotili ste se! Novinar sem! Novinar, pizda!
Novinar, jebenti!
Novinar sem! Pišem članek o...
Kmet zarukan, pišem članek o...
Kaj pa ti tukaj?
Poglej ga! Niti kapljice krvi, mi pa krvavimo kot svinje!
Uhani v pretepu niso preveč praktični. - Videti si kot Žid.
Hočeš reči, da sem Žid? - Pravim, da spominjaš na Žida.
Kaj je rekla? - Da utihni.
Kaj počnete? To je smešno!
Kaj pa zdaj? - Nič. - Kako nič?
Hvala, fantje.
Ne ti meni hvala, gnoj!
Če bi bilo po mojem, bi vsi dobili dosmrtno.
Anna! Pomiri se!
Rekla mije... - Oprostite! Bi lahko govoril z vami?
Novinar sem in postavil bi vam par vprašanj.
Ste z njimi?
Recimo. - Potem pa nič!
To je to? Odpeljejo vas na rob mesta in vas spustijo? - Včasih.
Nekateri policisti so v redu, tista kurba pa ni. - Res ni.
Po mojem ji nikoli ne pride.
Lahko to rečeš za žensko? - Ni nujno.
Od kod si? - Z drugega konca mesta. Ta je v kurcu.
Zakaj si potem tukaj? - Spravljam ga v red.
Kaj pa ti počneš tukaj? - Tebe iščem. - Aja? - Ja.
Jaz sem Mahlich. - Me veseli. - Ti pa si...
Ron. Ron Furey. - Fury?
Fury kot bes? - Ja, bes.
Jay! Jaz sem! Halo? Me slišiš?
Rabil bi urednika. - Jaz sem. Dobil sem tvoje sporočilo.
Kako to misliš, da ne boš prišel domov? Plačan let imaš!
Zaprli so me. - Kaj? Kje pa si? Si v baru?
Ampak potem so me izpustili. - Yaron. Halo? Si tam?
Poslušaj. Rabim še en dan. Ne spusti slušalke!
Zgodba je bolj zapletena, kot sem si mislil.
Rabim še eno prepustnico.
Na ime Ron Furey. F-U-R-E-Y.
Ne bom ti več dal denarja. - Poslušaj, Jay.
Nehaj težiti! Od kdaj pa tebe zanima kaka zgodba?
Usedi se na letalo in se vrni v L.A., oddaj članek in vzemi ček.
Konec pogovora. Jasno?
Hvala, Jay. Hvala ti za profesionalno podporo!
Torej si novinar, kaj? O čem pišeš? O politiki?
O marsičem. O politiki, filmih...
Za različne časopise in revije...
V Ameriki so lastniki časopisov v glavnem Židje, kajne?
Pa ne tistih, za katere pišem jaz.
Maxieja zanima, če tije všeč črnuharska glasba.
Ko se zbudim, bom zažgal par Židkov.
Ko se zbudim, bom zažgal par Židkov.
Ljubko.
Pravi, da si videti kot Turek.
Ti pa mu povej, da je videti kot pasja rit.
Maxie je naš junak. Bilje na Hrvaškem. Mnogi smo bili tam.
Zakaj? - Zaradi potapljanja.
Ste se šli borit proti Srbom? - Itak!
Tretji rajh in Hrvatje so si bili takole blizu.
V drugi svetovni vojni so Hrvatje sežigali Žide in cigane. Dobri so.
Povezali te bomo z Guntherjem. - Guntherjem? Kdo je to?
Gunther je nek starejši tip, naš guru je.
Nemčijo poziva, naj se zbudi.
Druga generacija je. Ponuja drugačen pogled na problem.
Na Guntherja.
Zadnjič so naju malo prekinili. - Malo, ja.
So se spravili nate? - Nič bolj kot ponavadi.
Včeraj sem celo noč pil z obritoglavci. Izpustili so jih.
To se dogaja. - Peljali so me v nek bar.
Ne moreš verjeti, kakšne stvari govorijo, pizda!
Urednik hoče, da oddam članek in se vrnem domov, pa ne morem.
To ni več samo zgodba.
Moram se nekako pomešati mednje.
Prijatelj, Jud si. - Ampak oni tega ne vedo. - Nevarno je.
Razmišljal sem. V primeru, da me na nek način ubijejo,
bi te prosil, da pokličeš nekaj ljudi.
Yaron, ubijejo te lahko samo na en način. - Res je.
Si za kavo? - Drugič. Dobim se z nekim Guntherjem Fischerjem.
Si že slišal zanj? - Vsi so slišali za Guntherja Fischerja.
Sranje!
Gunther Fischer. - Ron Furey. - To je Tirpitz. - Zdravo, admiral!
Ne skrbi, grize samo Žide.
Stopi naprej.
Gotovo bi rad videl moje medalje. - Medalje? Seveda!
Vsi bijih radi videli. - Vsi? - Novinarji. To je Ingrid.
To me ne moti, ponosen sem nanje. Bi kaj spil? - Prosim, ja.
Hvala, frau Fischer.
Vidim, da ste dobro zaščiteni.
Prijetno vzdušje. - Pavijani. - Prosim? - Priseljenci.
V okna mečejo drek. Človeški! Pa tudi kamne.
Ne strinjajo se vsi z mojo politiko. Tukaj so.
Primijo.
To je zlat Materinski križ. Veš, zakaj je zlat? - Ne.
Za šest otrok so dobile bronasto, za sedem srebrno, za osem zlato.
Svet je treba napolniti z belimi krščanskimi otroki!
Jaz sem bil osmi. Leta 1941 sem jo osvojil za mamo. Redka je.
Je pristna? - Do najmanjše podrobnosti.
Jo kdaj nosite? - Samo ob posebnih priložnostih.
In za svoj rojstni dan. Ko se odločim, da ga imam.
Gunther. Vas lahko tako kličem? - Tako mije ime.
Zakaj mi vse to kažete? Lzpostavljate se nevarnosti.
Tirpitz te ni ugriznil, jaz pa spoštujem njegovo mnenje.
Poleg tega pa poznam nekoga,
ki pravi, da Ron Furey mogoče res spominja na turškega Žida,
pije pa kot belec!
Pa še kako!
Delit grem evangelije. Greš z mano? - Z veseljem.
Govoriš nemško? - Ne, ampak moral bi. Oče je Berlinčan.
Slabo govori angleško. Poznate Berlin?
Tvoj oče je Nemec? - Ja. Tako kot ded.
Dobrodošel, Ron. Dobrodošel doma.
Zdravo, mali. Pobijaš Indijance?
Dober dan, gospodična. Kako ste? - Vem, kdo ste!
Vsi me poznajo. Vas mogoče zanima...
Da vas ni sram! Poberite se!
Smešno! Lahko biji pomagali.
Kdo? - Ljudje, kot sem jaz. - Kako?
No comments yet. Be the first to leave one.