The first 200 lines.
Rekel je, da je božič. Odvrnil sem mu,
če greva po nakupih.
Šestnajst let ima.
Toda stric, božič je, mi je odvrnil.
Kaj delaš? Za koliko mi jih boš skrajšal?
Stric Azim.
To je fant o katerem sem ti govoril.
Meni izgleda v redu.
Ekrem, kako si?
Izgleda že dobro,
a zame ne naredi niti ene stvari.
Izvoli, Ekrem. Vzemi jo. -Azim, prosim.
Vidiš? Imela sva dogovor. Zdaj je stisnil rep med noge.
Azim, pusti ga na miru.
Očitno gre za neko psihološko stvar.
Vzemi to britev in pokončaj tega Rusa!
Prosim, pomagajte mi.
Potrebuješ metadon? Za to bom potreboval recept.
Je krvavela, ko ste jo našli? -Ja.
Ste izvedeli ime? -Ne.
Vse bo še dobro. Še malo potrpi, prav?
Dojenček je v šoku. Materi slabo kaže.
Dojenčkov utrip nenehno pada.
Poročajte. -Posteljica je odstopila od maternice. Otrok mora takoj ven.
Bojim se, da smo izgubili mater. Odklopimo jo.
Zaključi. -Neznana ženska, datum in čas smrti, 20. december ob 23:13.
Deklica se je rodila 20. decembra ob 23:14.
Si se naspala? -Malo.
Mami. Si dobro?
Seveda, da ne. Božič je.
Anna, kje si dobila to?
Sama si kriva, da mu daješ stvari s katerimi se lahko kratkočasi.
Znam jaz mogoče rusko?
Povedala sem ti, stric Stepan.
Našla sem ga v torbi dekleta, ki je umrlo v moji izmeni.
Vedno kradeš mrtvim?
Pravzaprav, ja. Vsi to počnemo.
Ena izmed ugodnosti, če delaš v bolnišnici.
Si vedela, da tvoja hčerka krade mrtvim?
Naslov iščem.
Veš Anna, tvoj stric ne krade mrtvim.
Niti njihovih skrivnosti ne.
Ne delaj se pomembnega, Stepan. Dvigni svoje roke.
To mora z njo v grob.
Pokopljite skrivnosti skupaj z njenimi telesi.
Telesom. Ednina.
Ime mi je Tatiana.
Moj oče je umrl v rudniku blizu naše vasi,
tako da je bil pokopan še preden je sploh umrl.
Vsi smo bili pokopani. Pokopani pod rusko zemljo.
Zato sem odšla, da bi našla boljše življenje.
Šel boš po Azima in njegovo žensko, ter ju oba pripeljal nazaj sem.
Da, da. Prav. -Nato si bom nekaj izmislil, da bova lahko pobegnila.
Kdo je to?
Morda je tvojemu očetu nekdo naročil kurbo za božič.
Tvoja nespoštljivost presega vse jebene meje.
Delo imaš.
Pojdi! -Se vidiva.
Zaprto imamo. -Vem.
Babica sem. -Če mi moji hčeri česa ne skrivata,
potem ste na napačnem naslovu. -Z upravnikom želim govoriti.
Khitrova? -Moj oče je bil Rus.
Kako mu je bilo ime? -Ivan.
Ivan? Torej ste zdaj Anna Ivanovna.
Pridite.
Hitro, hitro, hitro!
Mešati moram, drugače se mi bo boršč pokvaril.
Danes je družinski večer. To je moj sin, Kirill.
Hitro, hitro, hitro!
Dajmo, hitreje!
Tista miza potrebuje več kozarcev za vino.
Moja angela. Bolj bosta morali vaditi.
Les mora jokati. Naj vama pokažem.
To je stara vizitka, še preden smo prenovili.
A če je delala tu, bi se je gotovo spomnil.
Morda je kdaj jedla tu.
Poskusi, le poskusi.
Mojbog, izvrstno je.
Moj oče je znal pripraviti prav tak boršč.
Anna, zelo mi je žal, da vam nisem mogel pomagati.
Zelo žalostno je. -Je že dobro.
Verjetno bom izvedela več, ko dobim prevod njenega dnevnika.
Njenega dnevnika? -Ja, našla sem ga v njeni torbici.
Dobro, Anna, takole boš naredila.
Prinesla mi boš dnevnik in jaz ga bom prevedel zate.
In če bova našla imena njenih sorodnikov,
jih bom sam poklical in obvestil.
Lahko rečem stricu, da mi pomaga... -In ko boš prišla,
ti bom pripravil boršč.
Takšnega kot ti ga je pripravil tvoj stari. Jutri torej? Ob sedmih?
Potem sva zmenjena. Zdaj pa mi oprosti.
Nasvidenje, Anna. -Nasvidenje.
Anna. Vedno delaš v Trafalgarski bolnišnici? -Ja, vedno.
Dobro.
Lep motor.
Ural.
Takih ne vidiš več.
Očetov je bil. -Koliko bi rada zanj?
Sentimentalno vrednost ima.
Sentimentalno. Poznam to.
Ne prideš na zabavo? -Ne.
Tudi jaz ne. Vozniki nismo povabljeni.
Greš morda na pijačo?
Anna, kje je bil tvoj fant, ko smo rezljali?
Stric Stepan, ne živim več z Oliverjem.
Nekaj časa bom ostala tu. -Dokler želiš.
Sem vedel, da pobegnil stran.
Ni pobegnil stran.
Tak prizvok mi daješ, kot da širim kugo.
Črnci vedno pobegnejo. -Stepan!
Mi ni dovoljeno biti iskren?
Doktor je bil, Stepan. -Kaj ima to opraviti s čimerkoli?
Ni naravno, da se med seboj pomešata dve rasi.
Zato si tudi izgubila svojega otroka.
Tiho bodi no, Stepan! Anna, prosim...
Tak si kot on, prekleti, neumni in pijani Rusi.
Na zdravje.
Prosim.
Ja. Panda je.
Zrak je čist? Kaj?
Ne, ne ozračje.
Rekel sem zrak.
Tako se reče, opica prekleta.
Pomeni, da ni policije?
Si prepričan? Dobro.
Ne. Moj oče ni vpleten.
Voznik ostane tukaj.
Pomiri se. Res misliš, da jaz počnem take stvari?
On ni voznik. On je pogrebnik.
Res? -Res. -Ni mi všeč.
Zgornje sobe sem preuredil v zasebni klub.
Malo hazardiranja, malo pijače,
kajenja, hrane, plesa.
Najbolj presenetljivo...
Hej. -Hej, Ekrem.
Pomiri se. Počasi.
Dobil sem karte, Azim.
Chelsea igra. Rekli so, da ni več kart.
Vendar sem jih vseeno dobil.
Dobro, dobro. Pojdi si zdaj pogledat kak DVD.
Le pridi.
Azim? -Ja? -Saj ve, da mora reci, da naju ni bilo tukaj, kajne?
Ničesar ne ve.
Srečal se je z angeli.
Ja. To je on.
Bil mi je kot brat.
Zdaj pa izgleda kot pofukan sladoled.
Pokaži malo spoštovanja do mrtvega človeka.
Spoštovanja?
To je spoštovanje.
Dobro, Kolya, tvoj je.
Pokaži malo spoštovanja.
Peder!
Imate sušilec za lase?
Ste ga do konca ostrigli?
Sem mislil, da bi radi svoje plačilo za striženje.
Raje zažgite denarnico.
Dobro. Najprej se bom lotil zob, nato mu bom porezal še prste.
Morda bi raje zapustili sobo.
Ti tudi.
Počakaj, kaj ga ne bova nič obtežila?
Ne. Če bi rad odvrgel truplo, potem je to najboljši kraj.
Najboljši kraj, da se znebiš trupla.
Dajva.
Ena...
Dve...
Tri...
Tok ga bo držal pod vodo, dokler ne prečka zapornice.
Danes sem tako vznemirjena.
Včeraj se je v vas vrnil prijatelj,
ki nam je povedal o vseh teh krajih na zemljevidu, ki jih gledam.
Pariz, Amsterdam, London. Vse te kraje je že obiskal.
Pravi, da se povsod tam prihodnost že uresničuje.
Anna. Nisem te pričakoval tako zgodaj.
Lahko vstopim?
Prekopirala sem cel dnevnik.
Kje je izvirnik? -Obdržati sem ga hotela.
In ga nekoč dati Tatianini hčerki.
Potreboval bom očala in bistro glavo.
Danes sem se pregrešil in sem pil vodko.
Jutri bom začel s prevajanjem.
Nato ti bom svoj prevod prinesel na dom.
Kje živiš, Anna? -Ne prav daleč stran.
Vendar se lahko oglasim tu in poberem prevod.
Morda pa te lahko zapeljem do doma.
Je že dobro. Zunaj imam svoj motor.
Daj no, Kirill. Spravi se ven.
Spravi se pokonci, Kirill. -Zdaj sva partnerja, človek.
Ja, ja. -Prav?
Zdravo.
Zdravo. Oprosti.
Kje imaš te preklete ključe?
Šla sva do Kurdov. Oni sploh ne praznujejo božiča.
Oče! Kaj sem storil?
Kaj ni danes božič?
Mislim, da je imel dovolj.
Kdo si ti, da mi boš rekel kdaj je dovolj?
Oče. Hej, oče!
Oče!
Oče!
No comments yet. Be the first to leave one.