The Vow

Concentrate Your Mind E - N - J - O - Y

This is Free From Me To You B - E - R - U - A - N - G

SOUTHPORTSKl FlLMSKl FESTlVAL 6. DO 15. MAREC

Ko sva šla noter, ga je bilo čisto malo.

Kako lepo je.

V redu je, v redu je.

Ne čutim prstov.

Hvala.

...bi storil za ljubezen

Ne maraš te pesmi.

Vse bi naredil za ljubezen

Ugasni.

Tega pa ne bom naredil

O, ne, ne bom...

Poročena sem z osladnežem! Prosim, nehaj!

-Obožuješ jo, priznaj. -Nehaj!

Nehaj!

-Obožuješ to pesem. -Oh, Leo.

lmam teorijo.

Dekle zanesljivo zanosi, če seksa v avtu.

Kaj?

Tudi jaz imam teorijo. Moja govori o trenutkih.

Trenutkih trčenja.

PO RESNlČNlH DOGODKlH

Moja teorija pravi, da ti trenutki trčenja,

ti prebliski visoke napetosti, ki obrnejo naše življenje na glavo,

na koncu odločajo o tem, kdo smo.

PRED ŠTlRlMl LETl

Hvala.

Naslednji.

Eden mojih res najljubših trenutkov.

Pozabila si dovoljenje.

Ja. Zaradi užitka pridem dve uri stat v vrsti.

Dovoljenje je samo dodatek.

SAlC Umetnostna akademija v Chicagu

Umetnostna akademija.

-Delaš tam? -Ne, študiram.

Paige sem.

Oprosti. Leo.

Hvala ti za tole, Leo.

Veš, čisto slučajno sem opazil,

da imava isto DZP območje.

A res?

Ja.

-lzjemen dar opažanja imaš. -Ja.

Kaj pa je DZP območje?

Območje dovoljenja za parkiranje.

lntimna reč.

Ja.

Dobro.

Razmišljal sem...

Spodobilo bi se iti na pijačo.

lz spoštovanja do skupnega območja.

-Prav. -Prav?

V redu.

Za tabo.

KAVARNA MNEMONlC

lzberi roko, izberi roko.

-Tole. -lzvoli.

Tole je dobro.

Če boste želeli še kaj, povejte.

Za tvoj nos

Za tvojo GLAVO

Za tvoje srce...

Za pozneje.

-Si prdnil? -Ne.

Mogoče malo.

Tole je izprijeno.

Ampak hudo romantično.

Mater, tako sem zaljubljen vate, da ni normalno.

Kot veste, so posnetki glave pri vaši ženi pokazali možgansko krvavitev.

Paciente s poškodbami možganov namerno ohranjamo

v komi, da bi se jim organizem pomiril

in bi se možgani lahko pozdravili, oteklina pa splahnela.

Potem jih počasi zbudimo iz kome.

Vsak od nas je seštevek

vseh trenutkov, ki smo jih doživeli,

z vsemi ljudmi, ki smo jih kdaj poznali.

In ti trenutki postanejo naša zgodovina.

Kot zbirka naših najljubših trenutkov,

ki si jih znova in znova predvajamo v mislih.

Ali nisi lačna?

-Živjo. -Zdravo.

-Kaj počneš? -Nič.

-Res? -Ne.

-Kaj je to? -Nič.

Nič? Hrana je pripravljena.

Če boš hranila tisto vrečo bolh, se bo vračal, jaz sem pa alergičen.

Kot si trdil, da si alergičen na koriander?

-Ne prenesem ga. -Saj. Ampak nisi alergičen.

Bi kdo jagode, ki sem jih kupila na trgu?

-Kupuje špecerijo, slab znak. -Kaj?

-Vsi vemo, kaj to pomeni. -Všeč mi je.

Naša maskota je.

Hvala, se mi zdi.

Raje imam njo kot dihurja, ki si nam ga vsiljeval.

-Pa super kavo dela. Obdržimo jo. -Hvala.

-lzvoli. -Hvala.

PRlSELlSE

"Preslice"? Narobe si napisal "preslice".

Ne.

Sem rekel.

Ja.

Obljubljam, da ti bom pomagala ljubiti življenje, ti izkazovala nežnost

in imela potrpljenje, ki ga zahteva ljubezen.

Da bom govorila, ko bodo potrebne besede,

in s tabo delila tišino, ko ne bodo.

Dovolila bom razhajanje glede rdeče žametne torte.

Živela bom v toplini tvojega srca in to vedno imenovala dom.

Visoko si postavila letvico.

Si zaobljubo napisala na jedilnik?

Ja. Zakaj?

Obljubljam, da te bom silovito ljubil,

v vseh tvojih oblikah, zdaj in vedno.

Nikoli ne bom pozabil, da je to največja ljubezen v življenju.

V najglobljem delu duše bom vedno vedel,

da bova kljub izzivom, ki naju utegnejo ločiti,

vedno našla pot nazaj drug k drugemu.

Za vedno vzameta drug drugega?

Ja.

Po pooblastilih zvezne države lllinois...

Varnostniki.

Razglašam vaju za moža in ženo in najboljša prijatelja.

Poljub! Bežimo!

UMETNOSTNA AKADEMlJA V CHlCAGU

En kip imam. Enega.

Ne gre mi.

Ne morem...

Moj bog.

-Vse bo v redu. -Moj bog. Morala jih bom poklicati.

Morala jim bom povedati, da ne bom zmogla.

Pridi z mano v posteljo.

Pridi. Vem, da hočeš iti z mano v posteljo.

Nikar.

Ne, prosim, ne.

-Nehaj! -Dobro, dobro.

Mislim, da tale lepo nastaja.

Vem, da še ni gotov, toda že opažam razpoloženje.

Tukaj je rahlo osenčen,

tule pa imaš igro svetlobe.

Abstrakten je, ampak meni se že zdaj zdi nekako močan.

Kaj?

Ful me imaš rad.

-Ja, imam. -Ja.

Kajti tole je moj kip,

to pa je kup ostankov,

ki ga bom zdaj shranila.

Trenutek popolne fizične, umske in vseh ostalih oblik ljubezni.

Ne obremenjujte je.

Malo bo oslabljena, zato ji dajmo dihati.

Živjo.

Tako lepo te je videti.

Paige?

Že v redu. V bolnišnici ste.

Prometno nesrečo ste imeli. Udarili ste se v glavo, toda zdravi ste.

Samo nekaj časa smo vas pustili spati.

Kako se počutiš?

Glava me boli.

Čisto normalno. Prinesla vam bom zdravilo.

Je bil še kdo ranjen, doktor?

Paige, saj veš, kdo sem, ne?

Ja, moj zdravnik.

Tvoj mož sem.

Paige?

-G. Collins? -Rekli ste, da zelo dobro kaže.

Poškodba možganov ni zlomljena kost ali rana tkiva.

Možgani so bolj nepredvidljivi.

Včasih zaradi pritiska otekline na lobanjo

-pride do zapletov. -Zapletov?

Ne spomni se me.

Čeprav je budna, oteklina lahko povzroča zmedenost ali izgubo spomina,

nihanja razpoloženja.

-Kaj? -A to je normalno.

Taka je moja teorija.

Ti trenutki trčenja odločajo o tem, kdo smo.

Toda nikoli nisem pomislil,

kaj bi bilo, če se jih nekega dne ne bi več spominjal.

Živjo.

-Kaj počneš? -Spim.

Jasno.

Prinesel sem ti obleke.

Hvala.

Malo sem lačna.

V redu.

Pridi.

Hotela sem preveriti nekaj reči o meni,

o nama.

-Super. -Torej sva poročena?

-Ja. -Ja.

Pa čudno frizuro imam.

Preveč si kritična.

Rekla si, da se dolgo ravnajo

in da v tem času raje delaš v ateljeju.

Atelje? Zakaj imam atelje?

Umetnica si.

Kiparka. Pa zelo dobra.

Zdaj delaš štiri kipe za preddverje stolpnice Tribune,

ki je ogromna.

Vsi v mestu so hoteli to naročilo.

Tvoja predstava v muzeju je bila izjemna, zato si ga dobila ti.