The Hobbit: The Battle of the Five Armies

HOBIT

Svaril sem, kaj se zgodi, če imaš opravka s škrati.

Pa smo tam! Zbudili so zmaja in nad nas priklicali pogubo.

Dajmo, hitro.

Ne obirajte se, pobegnil bi rad.

Previdno. Pustite knjige, drugo odnesite.

Ne bi poskusili rešiti mesta?

Izgubljeno je. Rešite zlato! –Slišali ste ga.

Zmigajte se. –Ata!

Naložite na kup!

Takoj moramo stran.

Pomagaj mu na noge. –Daj, brat. Hitro. –Sam lahko hodim.

Pohitite. –Brez očeta ne gremo nikamor.

Če ostanete, bodo tvoje sestre umrle.

Bi oče to hotel?

Odprite!

Me slišite?

Vidim ga! Poglejte!

Dol, takoj!

Daj roko. –Stran moramo.

Pohitite. –Pridi, Kili.

Ne ustavljaj se!

Zmaj!

Dajmo, dajmo!

Hitreje!

Ko bi le lahko s sabo odpeljali več revežev. A tega …

Niso vredni. Res ne. –Pomagajte!

Pazite!

Dajmo! Dajmo!

Hitreje!

Moje zlato! –Čoln je preveč obtežen.

Nekaj moramo odvreči.

Prav imaš, Alfrid.

Hitreje!

Sirote duše.

Ata.

Ata!

Zadel ga je! –Ne. –Res ga je.

V polno je zadel. Videl sem.

Njegove puščice mu ne morejo do živega.

Nič mu ne more.

Kaj počneš? –Bain! –Vrni se!

Bain!

Bain! –Pustite ga. Ne moremo nazaj.

Bain!

Ata!

Kaj počneš, Bain? Zakaj nisi odšel? Moral bi.

Prišel sem pomagat. –Ne.

Zdaj ga nič več ne ustavi. –To ga lahko.

Bain, vrni se.

Pojdi, takoj.

Ata!

Bain! –Ata!

Stoj! Ne! Stoj!

Kdo si, da se meni

postavljaš po robu?

To pa je res smola.

Kaj boš zdaj, lokostrelec?

Ostal si sam.

Ne pričakuj pomoči.

Zdaj imamo priložnost.

Veslajte! Na odprto vodo.

Je otrok tvoj?

Ne moreš ga rešiti pred ognjem.

Zgorel bo!

Miruj, sinko.

Miruj.

Povej mi, uboga para,

kako se boš ti spoprijel z mano?

Ničesar več nimaš.

Ostala ti je samo smrt.

Bain, poglej me.

Mene glej.

Malo na tvojo levo.

Tako.

Drži se, Bain!

Kaj je to?

Kaj se je zgodilo? –Padel je. Videl sem.

Mrtev je.

Smaug je mrtev.

Pri moji bradi, prav ima.

Poglejte.

Ereborski krokarji se vračajo h Gori.

Ja. Razvedelo se bo.

Kmalu bo vsaka živa duša v Srednjem svetu vedela,

da je zmaj mrtev!

BITKA PETIH VOJSKA

Nisi sam,

Mithrandir.

Pomagajte mi!

Na pomoč!

Ata!

Ata!

Zakaj jaz?

Tauriel.

Kili!

Pridi. Odhajamo.

Tvoj rod so. Moraš z njimi.

Pojdi z mano.

Vem, kaj čutim. Ni me strah.

Ob tebi sem živ. –Ne morem. –Tauriel.

Ne vem, kaj to pomeni.

Po mojem pa veš.

Moj knez Legolas.

Poslovi se od škrata.

Drugam moraš.

Obdrži ga.

Kot zaobljubo.

Te so suhe. Prav bodo prišle. –Hvala. –Vzemi.

Daj mi odejo.

V tem mrazu me bo še pobralo.

Sam jo poišči. Nisi več velika živina, Alfrid Lizun.

Motiš se. Ko ni župana,

oblast prevzame njegov namestnik, v tem primeru moja malenkost.

Zdaj pa mi daj odejo!

Županov namestnik? Ne spravljaj me v krohot.

Navaden tat si. Raje umrem, kot da ubogam take.

To lahko uredim.

Ne spravljaj se nad svoje, Alfrid. Zdaj že ne.

Ata! –Pridi. –Živa sta.

Je že v redu, ljubica.

Bard je ubil zmaja. Na svoje oči sem videl.

Sklatil je zver. S črno puščico jo je pogubil.

Hvala, Bard. Hvala!

Rešil si nas. Blagoslovljen bodi.

Živel Zmajemorec!

Živel kralj Bard!

Neštetokrat sem rekel, da je mož plemenitega porekla.

Rojen voditelj. –Ne kliči me tako.

Nisem župan mesta.

Kje je?

Kje je župan? –Na pol toka Anduina.

Zagotovo z vsemi našimi zlatniki.

Ti veš.

Pomagal si mu izprazniti zakladnico. –Ne.

Skušal sem mu preprečiti. –Lažnivec! –Goljuf!

Ščene si! –Rotil sem ga, moledoval.

Potolcimo ga! –Rekel sem: Župan,

ne!

Pomislite na otroke. –Obesite ga!

Nihče ne misli na otroke?

Na drevo z njim!

Naj binglja! –Naj visi!

Nehajte! Izpustite ga.

Ozrite se.

Se še niste zasitili smrti?

Zima se bliža.

Poskrbeti moramo za svoje.

Bolne in nemočne.

Kdor stoji, naj oskrbi ranjene. Kdor je še pri močeh, z mano.

Rešiti moramo, kar se da. –In kaj bomo potem?

Poiskali bomo zavetje.

Ste tu?

Bombur?

Bifur?

Je kje kdo?

Počakajte!

Počakajte! –Bilbo kliče. –Živ je.

Stojte! Stojte.

Stran morate. Vsi moramo stran.

Saj smo komaj prišli. –Noče me poslušati.

Kaj pa govoriš? –Thorin. Thorin je že dneve spodaj.

Ne spi, komaj kaj poje. Ni pri sebi. Čisto nič.

Ta kraj je kriv. Prežema ga bolezen.

Bolezen?

Kakšna?

Fili. Fili!

Fili!

Zlato.

Nebroj zlata.

Ki ublaži gorje in bolečine.

Poglejte

veličastni Throrov zaklad.

Dobrodošli, sestrini sinovi,

v kraljestvu

Erebor.

Balin!

Kili!

Hvala Durinu, živ si.

Bombur! –Živi ste!

Ga kje vidite? –Ne še. –Tukaj ga ni.

Iščite naprej. –Lahko je kjerkoli.

Arhkamen je nekje tukaj. Poiščite ga. –Slišali ste ga.

Vsi!

Dokler ga ne najdemo, nihče ne bo počival.

Mika me, da bi ti ga dovolil vzeti.

Že zato, da bi videl Hrastoščitove muke.

Ko ga bo uničil.

Mu izpridil srce

in ga pognal v blaznost.

Držim te.

Vzemite le najnujnejše. Hoja bo dolga.

Kam boste šli?

Samo en kraj nam je ostal.

Gora. Genialna zamisel.

Lahko se zatečemo v Goro.

Če smrdi po zmaju, bodo že ženske počistile.

Varno bo, toplo in suho. Polno zalog.

Tam so posteljnina, obleke in kakšen drobec zlata.

Zlato v Gori je prekleto. Vzeli bomo le obljubljeno.