All of Us Are Dead (지금 우리 학교는)

Cheong-san! -Kaj se dogaja?

Odjebi!

Ojoj, On-jo!

Su-hyeok!

Su-hyeok, a si v redu?

Pizda.

Kdo ste vi?

Kdo si pa ti? Si slučajno iz tiste skupine?

Ja.

Jaz sem.

Me ne poznaš?

Kako je mogoče, da me nihče od vas ne pozna?

Jaz te. Že velikokrat sem te videl.

Si ustrahovalni nasilnež.

Če me še enkrat tako pokličeš, si mrtev! Jasno?

Nikoli nisi bil ne dober in ne slab študent.

In sedaj nisi ne človek in ne zombi.

Ne glede na čas in lokacijo,

ti nisi nič!

Ne bom te samo ubil.

Obe očesi ti bom izpulil in tvoje slepo truplo vrgel v hordo zombijev!

Tako.

Vsi, razen Cheong-sana, naj takoj spokajo.

Razen če želite umreti skupaj z njim.

Vsi ste mrtvi.

Dajmo ga.

Umaknite se!

Spusti.

Spusti, pizda!

Spusti me, kurba!

Imaš zelo lep nasmeh.

Zgleda, da sva jaz in ti na isti strani.

Zato me poljubi.

Kar daj.

Kar sanjaj!

Imaš strgano majico.

Vse je v redu.

Jebemti.

Kdo za vraga je bil on?

Preveč je bil močan.

Je kdo poškodovan?

So se ti očala razbila?

Treseš se.

Torej, on je bil Gwi-nam? -Kaj? Presneto.

Kako je s teboj? -Pokaži mi.

V redu sem.

Boli me za znoret.

Sranje!

Jaz in ona sva na isti strani.

PREGLEDNA SOBA

Izvoli.

Najlepša hvala.

Test homolgije na virusu ne daje nobenih rezultatov.

Kaj to pomeni?

Vsi živi organizmi prihajajo od nekje drugje

in test homolgije nam pokaže samo izvor.

To je kot genealogija za viruse.

Ampak tega ne moremo ugotoviti.

Hočete reči, da je to nova vrsta virusa?

KDCA ga tudi preiskuje, ampak tudi oni ne morejo odkriti identitete.

Nujno moramo ugotoviti njegovo identiteto, da lahko začnemo zdravljenje.

Vaši zaposleni so strokovnjaki.

Kako je potem mogoče, da še vedno niso odkrili njegove identitete?

Čudno je,

kajti struktura RNA se spremeni vsakič, ko ga testiramo.

Videti je, da se virus razvija sam od sebe.

Rešili smo dva detektiva iz policijske postaje Hyosan.

Imata informacije o virusu, poveljnik.

V srednji šoli Hyosan je prenosnik, v katerem je...

Hej.

Povedati moraš vse od začetka.

Ampak samo zapravljava čas.

Virus, ki je izbruhnil v Hyosanu, se imenuje virus Jonas.

Ustvaril ga je Lee Byeong-chan, profesor biologije na srednji šoli Hyosan.

V svojem kabinetu je pustil svoj prenosnik.

Rekel je, da so tam navodila, kako rešiti to situacijo.

Prenosnik?

Mislite, da so tiste informacije verodostojne? -Definitivno.

Prva poročila o izbruhu virusa

prihajajo iz splošne bolnišnice Hyosan in srednje šole Hyosan.

Študentka, ki je bila pripeljana v bolnišnico, je bila iz srednje šole.

Prepričan sem, da je srednja šola Hyosan izvor izbruha.

Vprašajte tega detektiva za še več informacij.

Na tisto šolo bomo poslali helikopter.

Prinesite mi računalnik.

Razumem!

Eun-ji.

Eun-ji!

A si v redu?

Mislil sem, da si že zdavnaj mrtva.

Saj si me ti peljal v smrt.

Oprosti.

Mislil sem... -Je že v redu.

Ti si pač takšen.

Hej.

Hočeš slišati dobre novice?

Zakurila sem šolo.

Sedaj bo zgorela do tal.

Si res to storila?

Ja. Dobro se sliši, kajne?

Je vse v redu?

Seveda.

Zakaj?

Čudno se vedeš.

Lačna sem.

Zaradi vsega tega sem popolnoma sestradana.

Izvoli.

To delijo, vendar je čakalna vrsta preveč dolga.

Ti jej prva.

Ne, nočem tega.

Ampak to je vse, kar imajo.

Nočem tega. Rada bi kaj drugega.

Kot na primer?

Tebe?

Mene?

Ja.

Želim si tebe.

Jebemti, kako boli.

Kaj za vraga je narobe z Gwi-namom?

Rekel si, da je bil ugriznjen.

Pojma nimam.

Zgleda, da se je spremenil v popolnoma drugačno bitje.

Ne vem če lahko sploh umre.

Kaj če znova spleza nazaj?

Ta kreten je zmešan.

Ampak če sem iskrena, se tudi Nam-re bojim.

Prej ste videli, kako se je tepla.

No...

Rekel bi, da je razumljivo, če sta oba polovična...

Kaj je?

Saj si v redu, Nam-ra?

Tega ne boš storila nam, kajne?

Mi boš verjela, če ti rečem "ne"?

Zakaj to sprašuješ?

Ti lahko vsaj verjamemo?

Tako ali drugače, da ostanemo skupaj.

Jaz...

Nikoli nisem počela nič drugega, kot to, da sem se učila.

Ne zato, ker bi izpadla neumna, ampak zato, ker me je skrbelo.

Skrbelo me je, da se bodo moje ocene poslabšale in bi moja mama znorela.

In tako nisem počela nič drugega.

Preveč me je bilo strah tudi druženja s sovrstniki.

Mojo mamo je vedno zanimalo, kako uspešni ste vi v šoli,

s čim se vaši starši preživljajo, kako veliki so vaši domovi...

Nikoli si nisem mislila,

da bom tako sedela ob ognju z mojimi sošolci.

Zelo je lepo.

Zame je to prvič.

Če se uspemo rešiti od tukaj,

bomo lahko znova zakurili ogenj

in to ponovili.

Res upam, da bom lahko to ponovili.

Seveda bomo.

Če bo kdo želel to ponoviti,

bomo to storili.

Oprosti, Nam-ra.

Si se pravkar nasmehnila?

Čudovito.

Daj no.

Kaj? Kaj je spet?

Zakaj pa vidve ne hodita skupaj ven?

Zgleda, da sta si usojena.

Si nor? -Si zmešan?

Tišina.

Slišite tole?

Ne, kaj pa je?

Kaj? Ali kdo spet pleza gor?

Poslušajte.

Kaj se dogaja?

Kaj je?

Ničesar ne vidim.

Čakajte.

Slišim helikopter.

Poveljnik, ste na zvezi? Približujemo se srednji šoli Hyosan.

Letimo iz zahodne smeri

Hej.

Ogenj! -To, to. Vidijo nas.

Prihajajo. -V to smer. Tukajle.

Hej, tukaj smo! -V to smer vi!

Hej. Tukaj smo! -Rešite nas!

Dajmo! -Prosim vas, pomagajte!

Tukaj smo! Pridite! - Hej! Tukaj smo vsi!

Tukaj smo! -V to smer!

V to smer, v to smer! -Nas vidite?

Rešite nas! -Na pomoč!

Rešite nas! -Nas vidite?

Tukaj smo! -Rešite nas!

Tukaj smo! -V to smer!

Hej! -Nas vidite?

Na pomoč! -Rešite nas!

Pristali bomo na strehi srednje šole Hyosan.

Pripravljeni na strehi.

Tukaj spodaj! -Tukaj smo! Spodaj!

Tukaj spodaj! -Dajmo!

Hej! -Tukaj spodaj! Tukaj!

Hej! - Hej, tukaj smo!

V to smer! Vsi smo tukaj!

Hej, hej!

Na tla.

Vsi.