A Mouthful of Air

FILM LAHKO VZNEMIRI LJUDI Z DEPRESIJO IN ANKSIOZNOSTJO.

POZOR PRI OGLEDU

KAKO SPLEZATI (RES VISOKO)

Teddy, po zajtrku bom pospravila,

nato pa malce delala.

Nato pride tvoja sestrična Ellie.

Znaš reči "Ellie"?

Ellie.

V redu.

O čem naj govori naslednja knjiga, Junaček?

Rad imaš to barvo.

Rozika Rozi najde svoj pogum.

Ti je to všeč?

Mami ne ležijo krogi. Res ne.

Breskve ti bodo všeč, Teddy.

Očka jih ima rad, a je alergičen na lupino.

Upam, da ti ne boš.

Če pa boš, jih bom olupila.

Preprosto bo.

Živjo, vidva.

Jutro. -Živjo, dragi.

Imaš kaj za pokazati? -Ja, nekaj ti bom pokazala.

Super. Živjo, mali.

V redu.

Prosili so me, naj naredim plakat,

narisala pa sem celo okno.

Seveda si.

Rozika je na sredini mavrice, zelo je svetla,

v zrak meče te 3D srčke.

Poglej, vsak otrok bo dobil enega.

Čarobni prstan.

Sploh me ne poslušaš. -Vedno te poslušam.

Ne, tisti pogled imaš.

V oči te gledam. Lepe oči ima.

Mami ima lepe oči. Tako kot ti.

Ne vem, kaj bi rad našel.

Tebe.

Tukaj sem.

Drek.

Prav. Moram iti.

Adijo, mali. Rad te imam.

Adijo, mami.

Prav, v redu.

Dobiva se na vogalu 34. in 7. ulice ob 19h.

Prosim, ne zamujaj. Res bi rad videl tekmo.

Kdo je to?

Hola, Teddy. -Buenos dias, Hector.

Grem lahko s tabo? -Seveda.

Adijo. -Rada te imava.

Adijo, tati.

So nogice notri?

So nogice notri?

Prav.

Je prijetno?

Je prijetno, Teddy?

Priden fant.

Fino je, kajne?

Ja, toplo je.

Zelo je toplo.

Mali.

Kmalu boš shodil.

Ko boš shodil, boš padel in si odrgnil koleno.

Udaril se boš v mizico,

a boš šel naprej.

To počnejo junaki. Kajne, Junaček?

Oni gredo naprej.

Kdo je priden fant?

Vidiš tiste rože?

Lepe rožice.

Ja.

Poglej luno.

Lepa je.

Bi morda rad šel na luno?

Jaz sem šel.

Rad bi šel na luno

Na raketi gor v zrak

Rad bi šel na luno

A tam ne bi rad živel

Čeprav bi rad videl Zemljo z višine

Tajnica. -Julie, oglasi se. Veva, da si tam.

Ali kaj rabiš?

Starbucks?

Ellie, nehaj me cukati, lase mi boš izpulila.

Tam bova čez 10 minut. Adijo.

Lahko bi videl vse ribice

Ja, šel bi pod vodo

A tam ne bi rad živel

Ellie bo kmalu tu.

Nič ni za početi, če imaš samo ribice

Školjke že niso družina

Zato ne bi živel pod vodo

Rad bi šel v džunglo, kjer so levi

Ali pa se vrnil v čas, kjer so dinozavri

Na nenavadne kraje si želim iti

A ne za vedno

Če grem torej na luno

Bom zaplesal na mesečevem žarku

Željo povedal bom zvezdi

In si zaželel, da doma bil bi

Zemljo si želim videti z višin

A pogrešal bi ljubljene ljudi

Zato morda bom šel, a kmalu se vrnem

Saj nočem živeti na luni

Ne, nočem živeti

Na luni

Kaj gledaš? Vidiš svoj balon?

Ga vidiš? Ta je zate.

Kmalu bova doma, Junaček. Skoraj sva tam.

Tako.

Tako.

Živjo, vidva.

Živjo. -Kako je moj najljubši vnuk?

Pa dajva.

Pripravljen na stekleničko? -Živjo.

Pridi sem, malček, pridi. Držim te.

Kdo je lep fant?

Živjo. Ja, živjo.

Bom jaz.

Prosim? -Živjo.

Živjo.

Kako si? -Super.

Bila sva v trgovini s čevlji.

Najin debelušček nosi številko 20,5.

Široko nogo ima.

Poslušaj.

Nocoj ne bom pozen.

S fanti se dobim po službi in pridem med polčasom.

Rada bi šla s tabo.

Mama je oprala perilo in vzmetnice,

ravno hrani Teddyja,

če je že na preži,

lahko to izkoristiva.

Jule, to je začasno, prav?

Dokler ne boš lahko sama skrbela za Teddyja.

Torej nikoli?

Bi res rada videla Lucy?

Ja, rada bi jo videla.

Moram iti.

Prav.

Dobiva se zunaj. -Prav, kmalu se vidiva.

Ljubim te.

Ljubim te. Adijo.

Operirala bom obraz.

Ne, ne boš. To je trapasto, mami.

Na Teddyjev rojstni dan je prost termin.

Najsrečnejši dan v letu.

Toda verjetno me boš rabila na zabavi.

Na kakšni zabavi?

On nima prijateljev. Koga bi povabili?

Ti jih imaš. Daj no, to bo dobro zate.

Povabi ljudi in jim povej, da si v redu.

Tvoj oče bo lažje prišel nazaj.

Veš, da te ima zelo rad.

Mami, rada te imam, a ne stoj pred prho.

Dan, ga. Davis.

Sem dr. Sylvester.

Sem tukajšnji psihiater. -Je moj sin v redu?

Ja, v redu je.

Prikupen je. Z možem vaju čakata doma.

Moja svakinja me bo ubila.

Ne, ne, ne.

Hočejo vas videti,

toda zdi se mi pametno, da se prej pogovoriva.

Ste za? -Sem.

Prav.

Kaj se je zgodilo?

Ste si prvič hoteli vzeti življenje?

Ja.

Ste bili kdaj blizu? Ste pomislili na to?

Ves čas mislim na to.

Koliko časa že?

Od prvega razreda, tu in tam.

Stvari so se začele spreminjati.

Kako?

Vse je bilo megleno.

Megla v spominu. Ne znam drugače opisati.

Imate duševne bolezni v družini? -Ne.

To ni res.

Mama bi rekla, da je oče duševno bolan.

Moj mož bi rekel,

da je očetova bolezen to, da je kreten.

Še kaj pred kratkim?

Kako je bilo v nosečnosti?

Prebila sem se.

In po rojstvu otroka?

Več al manj

sem se počutila enako kot do takrat.

Uničeno in slabotno.

Kot bi vse druge ženske bolje skrbele za Teddyja.

Za oba.

Ja.

Tega se ne spomnite, a v 70-ih letih

se je govorilo, da so v tem pajkova jajčeca.

Ljudje jih niso več žvečili.

Tudi jaz sem mislil, da je to res.

Tudi, ko so v New York Timesu pisali,

da ni res, jih nisem mogel žvečiti.

To je hecno. Začneš verjeti govoricam,

tudi ko izveš, da ne držijo, jih ne moreš dati v usta.

Neki dan