The first 200 lines.
Že od začetka civilizacije je vznemirljivo gledati
ljudi, ki se bojujejo za življenje.
Zato smo gledali gladiatorske igre, javne usmrtitve.
Ustvarili smo šport za ljudi, še vedno željne divjaštva.
Kaj si naredila?
Med našimi strankami so najvplivnejši ljudje na svetu.
Res zabavna igra, a?
Vsako leto so zahtevali več.
Bolj zapletene sobe.
Več načinov kockanja za življenje in smrt.
Mi pa smo jih posadili v ložo najsurovejšega gledališča.
To je vstopnica... -Za Minosove sobe pobega.
Obstajajo kakšna pravila?
Zbežati moraš, preden poteče čas.
Vse, kar je podobno uganki ali šifri.
Pomembne so številke. Lahko je karkoli in kjerkoli.
Zoey, najprej ti.
Opazujejo nas. Poznajo vsak naš gib.
Vedeli so vse o nas.
Zoey! Jebenti.
Žrtvovala se je za nas!
Ti si psihopatski avtor labirinta.
Jaz sem vodja igre. Sobe ustvarja oblikovalec ugank.
Ben!
Vrnila si se pome.
Ja. Sita sem tega, da sem edina preživela.
Tega si ne domišljam.
Pozabi na to sranje. -Vsi drugi, ki so prejeli vabilo, so umrli.
Pošiljatelji so še živi.
Njihov logo. Koordinate so, sredi Manhattna.
Si za?
Ja, za sem.
BREZ IZHODA
Pojdi se umit. Pozno je.
Zagotovo si utrujena.
Prav. Lahko pozdravim očka? Povedala bi mu...
Ne. Veš, da dela.
Prav.
Danes sem se zabavala, mami.
Ne zdaj.
Morava govoriti.
Čaka me rok oddaje,
veš, kaj bo, če ga zamudim.
S pretvarjanjem, da ni nič narobe, Claire ne delava uslug.
Odločila sem se.
Tega ne morem več.
Bi mi jo rada vzela?
Hočeš razdreti to družino.
Družina je že razdrta.
Nimam časa za to. Že tako zamujam.
Govorila bova čez eno uro, ko končam z delom.
Ne bom si premislila. -Čez eno uro!
Prosim. Daj mi priložnost, da se pogovoriva.
Vzemi si čas, pojdi plavat, zbistri si glavo, potem pa...
Ne bom se prepiral. Samo prisluhnil ti bom.
Ena ura.
Henry?
Henry!
Ne grem se tega. Prosim, ne počni tega.
Oprosti za to, kar sem rekla. Bog. Prosim.
Ne! Ne! Prekleto, nikar!
V redu. V redu.
"Rastem v prsti. V vetru se skrčim.
V vodi se utopim. V ognju preživim. Kaj sem?"
Ne morem verjeti, da se to dogaja.
Dobro. Pomisli! "Rastem v prsti."
93°C POZOR
"V vetru se skrčim. V ognju preživim."
Kamen je. Kamen.
V redu. Za kaj gre? Za kaj gre? V redu.
Kaj iščem?
Daj no.
Daj že!
Druga barva je. Mora biti.
Ta.
V redu.
98°C POZOR
Kaj je to? Kaj je to?
Kaj naj s tem?
Magnet je. V redu.
Ne! Daj no!
POZOR visoka temperatura
Kovina.
V redu. Daj.
Dobro.
USODNA NAPAKA
Pripravite se!
Konec simulacije.
Bomo ponovili?
SEDANJOST
Ne. V redu je. Čas je za igro.
Možnost preživetja? -Okrog 4%.
Vesel sem, da se Zoey ne boji več letenja.
Ni prepozno. Veš?
Prepozno za kaj?
Da se pobereva od tukaj.
Kako to misliš?
Če hočeva, lahko odideva.
Če pa sva že tukaj, Ben.
Lahko greva na kos pice. Ali pa na tekmo.
Na tekmo?
Ne vem. Hočem reči...
Da ne rabiva početi tega.
Si si premislil? -Nisem, stojim ti ob strani.
Poslušaj, srečo imava, da sva preživela tisto.
Čisto v redu je, če...
Še naprej živiva.
Moram to narediti.
Minos še pobija ljudi.
Ne rabiš iti z mano.
Ne, pojdiva.
Pogumno letiva v nevarnost.
No, ali bolje rečeno, letiva v drugem razredu.
Ensler. Kako je danes z njo?
Zdi se osredotočena.
Kakor vedno, gospod.
Skoraj sem že končala.
Odrezala sem se. Ne skrbi.
Vem, Claire, čudovito delaš.
Moraš razumeti, da so vložek tokrat visok.
Je važno?
Še vedno bom zaprta v kletko.
Kako dolgo bi lahko bila tam spodaj...
Če bi se mi kaj zgodilo?
Lahko bi sam naredil sobe,
namesto, da hočeš ubiti Zoey.
Ona ni pripravljena.
Misli, da nas lahko razkrije.
Ljubi bog.
Mogoče jo razumem bolje od tebe.
Midve razumeva, kako je, če izgubiš mamo.
Hvala.
Živjo. Hvala. -Hvala.
Naslednji potnik.
Naslednji potnik.
Naslednji.
Karto, gospa.
Gospa?
Želim vam lep let.
Zoey. Hej.
Zoey, si v redu?
Zoey.
Zoey, ljubica.
Zoey! Si v redu?
Ljubica.
Se veseliš Vietnama? -Mami?
Ne zmorem tega.
Ne morem. -Ja, prav. Pojdiva proč.
Ne. -Hej, Zoey!
Stoj. Hej, stoj.
Privoščiva si lahko samo najslabši avto...
Toda uspel sem dobiti enega z razbito šipo.
Morava podpisati izjavo.
How are you still willing to come with me?
Hočem ustaviti Minosa, a še na letalo ne morem stopiti.
Poslušaj...
Nisem ti hotel povedati...
Odpustili so me.
V pričo stranke sem doživel panični napad...
Vrata so se zagodila,
utrgalo se mi je.
Nisi edina, ki se tako počuti. Prav?
Poleg tega pa sem zvest ljudem, ki so mi rešili življenje.
Hvala.
Ni za kaj. Ti boš vozila celo pot.
Greva, prav?
Se res nočeš ustaviti v Clevelandu?
Nočem ovinkov, saj sem rekla.
Vem, da veliko zahtevam. Hvala, da greš z mano.
Ne zahvaljuj se mi preveč.
Nimam denarja za gorivo.
Pravzaprav sploh nimam denarja.
Ne bom se dva dni vozila v zakajenem avtu.
Greva spat?
Si utrujena?
Ne, ampak...
Lahko bi poskusila, ne?
Ja.
Kar izvoli. -Ne, ti si prvi vstal.
Ne, ne, pojdi. Kar izvoli. -Prav.
Res elegantno, stari.
Super.
Ben, zaklenjeno je. Ne morem ven.
Zoey? -Ben, ne morem ven.
Pridi, iti morava. Zoey!
Ne, ne.
Drek.
Drek.
Drek, klinc.
Kaj je narobe?
Kaj se dogaja? -O bog.
Sranje.
Mora te je tlačila.
Videl sem...
Vse je bilo...
Samo sanjal si. -Ja.
Samo... Zašiti jih morava. -Ja.
Ja, pojdiva. -Ja.
Še malo, pa bova tam.
Zapuščena vladna stavba je.
No comments yet. Be the first to leave one.