Whitmer Thomas: Terminal Crew of Dudes

Odraščal sem na skejtu.

Ja, še vedno skejtam. Je pa čudno, ker sem star že čez 30.

Čudno je zato, ker ure in ure skejtam pod mostom,

ko pa pogledam naokoli,

ugotovim, da se družim s kupom

14-letnih fantov.

TIM ROBINSON PREDSTAVLJA

Samo jaz in kup mladih fantov, navadno brez majic.

Pripravljen?

Skejterji se vedno snemajo, ko jim uspe kak trik.

Včasih prosijo mene, naj jih posnamem med triki.

Če sem iskren, je v moji galeriji polno slik 14-letnih fantov.

Sekljam brokoli...

Opazil sem, da skejterji to naredijo vsakič, ko se poškodujejo.

Nočejo priznati, da jih boli.

Lahko jim kri curlja po obrazu,

pa če jih kolega vpraša:

"Stari, kaj se je zgodilo? Si v redu?"

bodo rekli: "Ja, v redu sem. Samo naenkrat sem dobil potrebo, da grem noter."

Saj je v redu, stari. Lahko priznaš, da te boli.

Hej, hej.

Ko sem bil mulc, sem imel srečo. Nisem bil ravno dober skejter.

Potem pa so prišli težki časi.

In vsakič, ko sem šel skejtat, je mama rekla:

"Prosim, danes se ne poškoduj. Nimamo zdravstvenega zavarovanja."

A mi je bilo všeč,

ker ko so prijatelji rekli: "Danes se moraš spustiti

z vrha najvišje rampe v skejtparku,"

sem lahko rekel: "Z veseljem bi, stari, a žal nimam zavarovanja."

Res je kul.

Gremo.

O, nocoj se bom v soju teh luči potrudil.

Prestar za mladostni gnev in to trapasto iskrico v očeh.

O, obupana potreba

po potrditvi, preoblečena v željo, da vas zabavam.

Kot da norim, kot popoln bedak se zdim.

In ko se sfiži, vsa načela izgubim.

Nocoj

v soju teh luči

s to trapasto iskrico v očeh.

Ja, potrudil se bom

za vas.

Res se bom potrudil,

res se bom potrudil,

res se bom potrudil,

res se bom potrudil.

Vedno. Ja!

Vsak trud se zdi kot zločin, skrite misli mi polzijo v um.

Če zavlada tišina, oponašaj sira Michaela Caina.

Nekateri, gospod Wayne, bi radi le opazovali, kako svet gori.

Le opazovali, kako svet gori.

O! Bivša mi je rekla, da sem bolj kul, ko sem bolan.

In zdaj sem res bolan. Ne morem si pomagati, hočem kričati.

Hočem kričati!

Tega dvoma ne moremo potlačiti, ne moremo potlačiti.

Ko žvečim žvečilne, si v usta zbašem celo vrečko,

sicer sploh ne čutim okusa. Ko se igram z otroki,

pri šalah pogosto pretiravam

in jih čisto prestrašim,

ker se trudim,

zate se res trudim,

za vas se zelo trudim.

O! Ko sem bil mlad,

sem celo leto govoril kot Tom Green,

medtem ko sta bila starša na odvajanju.

Mislim, da dam vse od sebe.

Z resničnimi stvarmi se nikoli zares ne spopadeš.

Bivša mi je rekla, da sem bolj kul, ko sem bolan.

KLAPA PRIJATELJEV

Zaploskajte mojemu bendu!

Skupaj smo odraščali v Alabami.

Poznamo se praktično vse življenje.

Tamle je moj najboljši prijatelj Jeramy.

Tamle je moj najboljši prijatelj Clay.

Tole pa je moj najboljši prijatelj Budd.

V bistvu Budd ni odraščal v Alabami. Z njim nismo odraščali.

Iz Kalifornije je. Obalni elitist.

Poznam ga šele 18 let. Zame je praktično popoln tujec

in ne vem, kaj nocoj počne tu na odru.

Jaz te imam za enega svojih najbližjih prijateljev.

-To boli. -Jebi se.

-Sovražim te. -Prav.

Zdaj pa zaploskajte njemu. Moj starejši brat Johnny.

Ogromen je. Poglejte ga. Ogromen je.

Človek, res, res bi rad bil kul.

Naredim vse, kar je v moji moči, da bi bil kul.

Kupujem prava oblačila in poslušam pravo glasbo.

Tako kul bi bilo, če bi bil najbolj kul tip vseh časov.

Najbolj kul tip od vseh je LOL tip.

Ne vem, če veste, o čem govorim.

LOL tip je oseba,

ki ji pošlješ najbolj smešno stvar, ki si jo videl v življenju.

Šest tednov pozneje

pa ti odgovori: "LOL."

Kar je približno isto, kot če bi rekel: "Vseeno mi je, ali živiš ali umreš."

To je kul tip.

Takšen bi rad bil, a nisem tak.

Če mi pošlješ nekaj, kar je dejansko smešno,

ne bom napisal "LOL", ampak bom že

pred tvojimi vrati in boš slišal...

Ker nekateri samo želijo gledati, kako svet gori.

To je bilo že drugič nocoj, da sem oponašal

Michaela Caina.

Vseeno mi je, če je zlajnano. Meni je res smešno.

Smešno je,

da je to citat iz Viteza teme,

enega največjih filmov vseh časov,

ki ga je režiral Christopher Nolan,

eden najvplivnejših režiserjev na svetu,

pa vseeno ni upal reči Michaelu Cainu:

"Michael Caine, bi lahko mogoče še enkrat posnel ta stavek?

Radi bi ga uporabili v napovedniku,

pa nihče ne razume, kaj za vraga govoriš."

Michael Caine pa je iz sebe spravil le...

Očitno se bom moral s tem sprijazniti.

Mislim, da je očitno, da odlično oponašam ljudi.

Oponašam lahko praktično kogar koli.

Povejte mi svoje ime in kaj delate,

pa lahko zvenim natanko kot vi.

To bi nocoj rad poskusil, če se strinjate.

Lahko vas oponašam? Prav.

Povejte mi le svoje ime in kaj delate.

Zvenel bom natanko kot vi.

Ime mi je Ian in sem pisatelj.

Ime mi je Ian in sem pisatelj.

Oprosti, Ian, ampak zveniš nadležno.

Mislim, da je očitno, da so me vzgajali odvisniki.

Ampak nič hudega. Žal se je mama zapila do smrti.

Zato sem se odločil, da bom prvega otroka poimenoval po njej.

Ja, ime mu bo Al-Anon.

-Lahko prideš sem? -Ja.

-To ni bilo dobro, kajne? -Ja.

-Zmoreva bolje? -Ja. Zmorem.

-Pa dajva. -Prav.

Prav, od zdaj naprej se bom bolj potrudil.

Ko odraščaš ob odvisniku, greš v eno od dveh smeri.

Ali postaneš kul tip,

nedostopen skrivnostnež, ali pa cvileč mali bedak.

Sami presodite, kaj od tega sem.

Takole oponašam

resnega folk glasbenika, ki ima orglice samo

malce predaleč od ust.

Pravzaprav mi ni treba. Kar dobro sem razložil.

V svoji glavi sem res kul tip, z ritjo namesto brade in potrebnimi očmi.

Na dirki bi zmagal, če bi mi bilo mar, ampak se mi ne ljubi.

Ko sem sam, nikoli nisem osamljen. V minimalističnem postmodernem domu živim,

slavni prijatelji me spustijo mimo vrste

in jaz sem res kul tip. Res je!

Gledam film Buffalo ’66,

oblačim se kot River Phoenix,

Kerouac in Wim Wenders, Times Square in David Byrne.

In ali mrtvi res umrejo, če ti še vedno grejo na živce?

O tem, kako se izgubiš, sem napisal knjigo.

Ni me strah pokazati temačne plati, kot panika v Needle Parku,

a v svoji sobi sem zvezdica, ki žari,

metuljček, ki še v bubi spi.

In ni mi mar, a vseeno vprašam te.

Da, da, da, rečem da.

Sem ekscentrik ali samo kreten?

Vlečem čike in nakladam v širno modrino.

Moraš biti norec, da preslepiš norca,

ki misli, da za nos vleče te.

v svojih mislih vem, da me hočeš nazaj,

ker te lahko le jaz nasmejim.

Na ves glas se bom smejal, dokler ne pohvališ mojega smeha.

Jaz sem, jaz sem, jaz sem res kul tip. Tako je, hej!

Daj, Clay!

Zadnje čase se zavedam, kdaj sem potrt.

Ničesar iz preteklosti ne bi hotel spremeniti.

Nisi mi strla srca, ljubica, ne pogrešam te.

Res je, res je, res je. Res je, res.

Vedno sem hotel biti pomemben, veste?

Ko sem bil majhen, sem pel v božičnem zboru.

Stal sem na robu podesta

in ko smo prišli do konca nastopa, smo zapeli: "Spi v nebeškem miru."

Potem pa sem skočil s podesta in dodal: "Pa še na mnoga leta!"

Učiteljica me je noro gledala.

Rekel sem ji, da hočem biti zvezda.

Ker sem bil neznansko ljubosumen na otroke, ki jim je uspelo.

Spomnim se, ko mi je mama

prvič pokazala videospot skupine Hanson.

Samo sedel sem tam in govoril: "Mama, hočem, da ti prekleti mulci umrejo.

Hočem, da umrejo, mama.

Hočem, da umrejo. Da umrejo nasilne smrti."

V resnici pa sem jim bil samo nevoščljiv.

Ker so bili res kul mulci

in vsi so peli kot tiste pojoče rozine.

In jaz sem hotel biti kot oni.

Johnny ima sina Ronina. Odličen oče je.

Njegov sin je še otrok in hodi v osnovno šolo.

In kul mulc je,

ampak včasih me skrbi, da je tak kot jaz,

ko sem bil otrok.

Zato ga vsakič, ko se vrnem v Alabamo,

gledam tako, kot Forrest Gump

na koncu filma gleda svojega sina.

Saj veste, ko...

"Je tak kot jaz?"

Jenny pa: "Ne, normalen je, prekleto."

Čuden del filma in čuden preobrat.