The first 200 lines.
Tisti, ki si lasti Sulico usode, drži v rokah usodo sveta.
Sulico usode pogrešajo vse od druge svetovne vojne.
Mehika
Manuel.
MESTO ANGELOV
Mislim, da sem našel enega.
Poklical sem te.
Poklical sem te, ker ga nisem mogel sam izgnati, John.
V redu je. Morali smo jo privezati.
Tu Constantine.
John Constantine, izmeček.
Itak.
Kaj, za vraga?
Potrebujem ogledalo.
Takoj! Vsaj meter visoko.
Hitro!
Satanizem in čarovništvo
Tu Kramer.
Chas Kramer, izmeček.
Kaj? Kramer sem. Chas Kramer, izmeček.
Chas! - Kaj?
Premakni avto! - Zakaj?
Premakni ga že!
Sem ga že.
Nad posteljo.
Privežite. Hennessy, čez.
Zaprite oči. Ne glejte, karkoli se že zgodi.
Pokaži se!
Nasmehni se, kurc!
Za tvojega šefa!
Povleci!
Vidiš, da sem našel demona.
Kaj je bilo tisto?
Vidim, da ga rad cukneš.
Tako ne slišim glasov in lahko spim.
Spati pa moram, John.
Potrebujem pomoč, oče.
Res?
Mojo?
Kakšno...
Poslušaj... - Izganjanje ni šlo tako, kot bi moralo.
Dobro prisluhni.
Sporoči mi, če boš slišal kaj nenavadnega.
Ne potrebuješ njegove zaščite. Tako bo kot v starih časih.
Samo nekaj dni.
Prav.
Zate, John.
Glej, kaj si naredil. Veš, da ni moj avto.
Nisi ga premaknil.
Če bi vedel, da boš ven zabrisal ogledalo z besnim demonom,
bi ga umaknil bolj stran.
Pojdi na cesto Alvarado. - Saj vem.
Si mogoče pomislil, da bi ti lahko pomagal?
Niti ne.
Ne?
Kaj pa drugega.
Oče, grešila sem.
Dva tedna je minilo od moje zadnje spovedi.
Danes sem ubila moškega.
Že spet.
Še v obraz ga nisem videla.
Samo ustrelila sem in je umrl.
Večina policajev tudi v 20-ih letih
niti enkrat samkrat ne uporabi orožja.
Zakajjih jaz vedno najdem?
Kako vem, kam moram meriti in ustreliti?
Je kaj narobe z mano, oče?
Je v meni kaj zlega?
Bog ima poseben načrt s tabo. Z vsemi.
Ne smeš pustiti, da zaradi občutka krivde izgubiš vero.
Trudim se.
Močno se trudim.
Isabel.
Isabel.
Preživel sem že marsikaj.
Stvari, za katere Ijudje še slišali niso.
Zdaj pa me bo pokončalo tole.
Ne bi bil prvi, John.
Daj, no.
Enkrat si me že rešila, me daj pa še zdaj.
Zelo agresiven je.
Pred dvajsetimi leti nisi hotel priti nazaj.
Zdaj pa nočeš oditi.
Ja, res pametno.
Pripraviti se moraš.
Uredi vse potrebno. - Ne bo treba.
Vem, kje bom pristal.
Dobro jutro.
Dobro jutro. - Detektivka.
Ne, ne... - Ne glej tega, Angela.
Pustite naju sama.
Isabel.
Je padla s strehe?
Skočila je.
Ne.
Vem, da se je težko sprijazniti. Motena je bila.
Isabel se že ne bi ubila.
Ne bi storila samomora. - Detektivka.
In pika!
In pika!
Varnostne kamere so vse posnele.
Pridržite vrata! Greste dol? - Če bi bilo po moje, že ne.
Nov primer?
Veliki met, na katerega že tako dolgo čakaš?
Pusti mi veselje. - Saj ti ga vedno.
O, hvala.
Kako se počutiš, John?
Kaj si prinesel?
Ostružki krogle s prizorišča poskusa atentata na papeža,
ampule z blagoslovljeno vodo iz reke Jordan
in, pazi to, vodni škripač iz Amityvilla.
Ti se smejiš, demonom pa je to, kot bi šel z nohti po tabli.
Zakaj si tako mahnjen na hrošče?
Všeč so mi.
Seveda. Komu pa niso.
Opa, previdno.
To je zmajev dih.
Nisi rekel, da ga ne moreš več dobiti?
Ja, no... Imam svoje zveze.
Kaj se dogaja?
Pravkar sem izgnal demona iz nekega dekleta.
Očitno je hotel priti skozi.
Vem, kako se sliši.
Njihove lutke smo,
ne pa prehod.
Lahko vplivajo na nas, ne morejo pa vstopiti v ta svet.
Preveri v spisih, če se je to že kdaj zgodilo.
Bom, John.
Še kaj?
Imaš kaj zame?
Proti kašlju.
Na moj račun.
Nekaj me zanima. Koliko časa bom še moral biti tvoj suženj?
Nisi suženj, Chas,
ampak cenjen pomočnik.
Kot Tonto ali Robin.
Ali pa tisti suhec, ki je imel debelega prijatelja.
Zakaj sem potem samo šofer in ne pravi pomagač?
John? John.
Čez najine pogovore jih pa ni!
Smem vzeti vaš plašč?
Hvala, ampak ne bom dolgo.
Pa vam, gospa? - Tudi jaz ne bom dolgo.
Nujno moram govoriti z njim.
Kdor prvi pride, prvi melje.
Vidim, da ste še v cerkvi neolikani.
Oče.
Rekli ste, da imate novico. - Govoril sem s škofom.
Vem, kaj hočeš, sin.
Še vedno paziš name z budnim očesom, Gabriel?
Polaskan sem.
Lahko bi rekel,
da pastir pazi tudi na zablodele ovčke,
ampak ne bi bilo iskreno.
Mora imeti cerkveni pogreb.
Še vedno je smrtni greh. - Ni storila samomora.
Škof meni drugače. Poznaš pravila.
Pravila!
Oče.
David.
Za Isabel gre.
Verjela je, da jo je Ijubil edino Bog.
Prosim.
Žal mi je.
Zadnje čase je bilo veliko dela z demoni.
Lahko bi mi podaljšal življenje.
Tvoji strani bi zelo koristil.
Si še vedno želiš kupiti vstopnico za nebesa?
Kaj pa vsi hudičevi vojščaki, ki sem jih poslal v pekel?
Že samo to je dovolj. - Dobro veš, da ne gre tako.
Mu še nisem dovolj služil?
Kaj hoče od mene? - Običajne stvari.
Samožrtvovanje, vero.
Saj verjamem! - Ne, samo veš, da obstaja.
Velika razlika. Videl si.
Nisem hotel tega. Rodil sem se s tem prekletstvom.
Z darom,
ki si ga zapravil za sebična dejanja.
Iz deklet izganjam demone.
To naj bi bilo sebično?
Vsa tvoja dejanja so služila le enemu namenu.
Da bi se prikupil Gospodu.
Vsa ta nesmiselna pravila!
Kdo gre gor, kdo gre dol... Zakaj le?
Sploh nas ne razumete.
Ti bi moral v pekel, mešanec.
Zakaj jaz, Gabriel?
Osebna zamera, kaj?
Premalo sem hodil v cerkev, premalo sem molil,
premalo sem prispeval za cerkev. Zakaj?
Mlad boš umrl,
ker že od 15. leta pokadiš 30 cigaret na dan.
V pekel pa greš
zaradi življenja, ki si ga vzel.
Najebal si.
Vsaj vreme je krasno.
Vedno je imel obupen smisel za humor.
Vsakič zaključi s kakšno ubijalsko.
John!
Constantine, lije!
No comments yet. Be the first to leave one.