Invasion

Laže. Predsednica.

Rusi so. Ali Kitajci. Niso...

Že, a tako bi bilo, če bi bilo res.

Sedeli bi in govorili, da ni mogoče.

To bi govorili, če bi se res dogajalo.

Ne? To govorimo zdaj.

Sploh veste, kam nas peljejo?

Na severu so veliko bolje opremljeni.

Neko mesto so napadli.

Pripravite pediatrično opremo.

Kaj?

Na radiu so rekli, da so napadli šolo ali nekaj.

To so rekli. "Nekaj."

Gumi bombon? Jaz imam raje sadne.

Obrniti moramo.

- Ustavite. - Kaj...

- Ustaviti se moramo. - Kaj?

Hej. Ustavite vozilo.

- Halo. - Hej. Nazaj moram.

- Ne morem obrniti. - Nazaj moram!

- Ne morem obrniti. - Nazaj k njim moram.

Je kdo tu? Je kdo tu?

Luke? Sarah?

Ahmed?

Luke? Sarah?

Ahmed!

Sarah?

Ahmed!

Na tramu ostani. Ne govori.

- Mami. - Mamica.

V redu je. V redu sem. Rada vaju imam.

Tako zelo vaju imam rada.

- Strah me je. - Tako zelo vaju imam rada. Mami je tu.

Tiho moramo biti.

- Mami je tu. - V redu.

Mislili smo, da si...

Ne, ne. Tu sem. Tu sem.

Vedno bom tu. Nikoli vaju ne bom zapustila.

Tišina. Prosim!

Dobro. Dobro.

V redu. Prav.

Hej.

Ne. Ne, ne.

- Si ranjena? - Ne, ne. To ni moja kri.

Ni moja.

Ubiti nas hočejo.

Ali odpeljati na svoje ladje.

Kje so njihove ladje?

Nihče nas ne bo odpeljal. Nihče vaju ne bo vzel.

Mogoče hočejo samo vodo.

Voda predstavlja 70 % planeta. Sploh nočejo nas.

Nočejo nas. Vodo hočejo. Po to so prišli.

Zakaj je potem tu?

Po nas so prišli. Zakaj bi...

Preveč filmov gledate.

Ne vemo, kaj hoče.

Ne vemo, ali sploh kaj hoče.

Kakorkoli, zgrda bo izvedel. Imamo najboljšo vojsko na svetu.

Je najboljša v vesolju?

Hej.

Nisem pozabila.

Izvoli. Izvoli.

- Ne, hvala. - Te moram siliti, da ješ sladkarije?

Boš, Luke?

- Konec sveta je. - Srček.

Res je.

Razodetje.

"Nato sem videl novo nebo in novo zemljo.

Kajti prvo nebo in prva zemlja sta izginila.

In morja ni bilo več."

Tu ni dovolj zraka.

Nekaj slabega se bo zgodilo. Vem.

- Mami? - V redu je.

Srček, ostanimo mirni in zbrani.

- Ne poslušaš me! - Ja, pa te.

Tiho moramo biti.

Tukaj ste gosti! Kaj sploh delate tu?

Prosim. Prosim, bodi tiho.

Ne govori ji, naj bo tiho.

Vso vodo bodo spili. Ni hrane.

Preveč jih je!

- Hočem, da gredo! - Tiho, srček.

Prav, šli bomo. Otroka.

Aneesha. Ne gremo.

- Otroka, Ahmed. - Ne. Nihče ne gre nikamor.

Oni gredo.

Ne vemo, kaj je zunaj.

Tišina je. V redu bomo. Če le lahko...

Nihče ne gre nikamor.

Prav.

Če boste glasni, bomo vsi ogroženi.

Tega ne smem dovoliti. Vsi bomo ostali tu, tiho.

Mislila sem, da ni nabita.

To sem rekel, da te ne bi prestrašil, ko si iskala otroka.

V cevi sta dva naboja.

Enega sem porabil za tisto spodaj. Še 50 jih imam.

- Nas boš postrelil? - Pomirite se.

- Naj gredo. - Ne bodi neumen.

Če boš streljal, bo veliko glasneje, kot če se odkrademo ven.

Odloži jo.

Do naju ga boste pripeljali.

Gremo, otroka.

- Ne, ne. - Nikar.

Hej. Pusti jo.

Ne!

Drek.

Sarah.

Pridi.

Prosim. Ljubica.

Za mamico. Za mamico. Prosim.

Prosim. Prosim.

Pomagaj mi.

- Držim te. - V redu.

Mene glej. Držim te.

Drži se.

Držim te.

Srček! Srček!

Srček!

Srček!

Ne! Pomagaj mi! Prosim!

Ne!