Masters of the Universe

Kje naj začnem?

No, najbrž bi rad povedal,

da sem tak, kot sem, zaradi kraja, iz katerega prihajam.

Eternija, svet neskončne lepote.

Vse, kar obstaja le v legendah in pravljicah za lahko noč,

je na Eterniji resnično.

Krilati levi, zmaji, govoreči tigri,

začarani gozdovi, goreče puščave, otoki na nebu in še in še.

Prisežem, da nisem zadet.

Potem imamo še grad Siva lobanja.

Oče mi je nekoč rekel, da je Eternija utripajoče srce vesolja.

Siva lobanja pa je srce tega srca.

Torej je srce srca

srca moč Sive lobanje.

Pravijo, da lahko človeka naredi mogočnega kot boga.

Moč je bila zaradi varnosti shranjena

v starodavnem meču, imenovanem meč moči.

Ja, vem, ampak tako so se odločili.

Legenda pravi, da ko je Eternija najbolj potrebovala pomoč,

je prišel junak in zavihtel meč.

In ga, saj veste, uporabil

osupljivo.

Do tistega dne je bil zaklenjen v gradu

pod budnim očesom vedežinje.

Ta je bila modra, starodavna

in malce grozljiva, če sem iskren. Ampak je krasna.

Sivo lobanjo so stoletja varovali moji predniki.

Veste, sem iz precej izjemne rodovine veličastnih junakov.

Plemenitih, močnih, neustrašnih.

Mami, nočem se boriti.

Vsi so večji in močnejši od mene.

Pa nisem spreten.

Neumnost. Kdo ti je to rekel? -Mevžar.

Res je. Najmanjši je in najšibkejši.

Čudno, da se ni polomil ali umrl.

Kaj pa bi moral početi princ, namesto da se uri z orožjem?

Ne vem, mogoče bi se moral igrati z Mevžarjem.

Kar pojdi. Meni bo klobka dovolj.

V nobeno pomoč nisi.

Res moram iti?

Ja, takoj.

Poslušajte, bodoči junaki Eternosa.

Poražencem ne postavljajo kipov.

Po strahopetcih ne poimenujejo ulic.

In ni parad za "trud po najboljših močeh".

To zemljišče, tista palača, vsa vaša življenja

stojijo na hrbtih mož in žena, ki so zmagali.

Vedite, da sem kot kraljev vojni svetovalec dobil več bojev.

Zato smo vsi tu.

Rešil sem riti vaših mamic in očkov.

Pa riti vaših sosedov. Pa riti mamic in očkov vaših sosedov.

Veliko riti sem rešil. Reči hočem, da sem se boril za vas.

Zdaj se boste vi borili zame z urnimi refleksi,

natančnim merjenjem in veličastnimi mišicami.

In s tem.

Ali kdo ve, kaj je to?

Palica.

Hvala, da si povedal očitno.

Še kdo? Teela?

Vaše roke.

Pridna.

To so vaše roke. Vaš podaljšek.

V pare, vzemite orožje.

Hočem videti velike, sijoče podplutbe.

Pa krvave nosove in odkrušene zobe.

Dajmo! Stabilna drža!

Živjo, Dian. Bi… -Če bi šlo zares, bi umrl dvakrat.

Adam. -Napnite oči!

Ko ga udariš v obraz, mu glej v oči.

Odbij udarec, drugič bo močnejši.

Se ne bi pomenila o tem?

Adam. Naredi, kar zmoreš, prav?

Ja. Teela.

Kakšna prijateljica si? -Taka, ki te bo pretepla.

Duncan.

Kako gre našim novincem?

Odlični so in prizadevni, gospod.

Vsi?

Ne pleši, Adam.

Daj. -Udari me!

Smeši se.

Iz njega bom naredil moža, kot sem obljubil.

Ja, ampak kakšnega moža?

Samo mahni me.

Razorožil jo je.

To ne deluje tako, stari prijatelj.

Zmagal sem, zmagal sem.

Prismuknjen si, Adam.

Fant.

Bori se z mano s tem.

Poberi ga.

Zdaj pa

se brani.

Oči.

Oči!

Ta svet ni za šibke.

Ja, oči.

Ponovi.

Ta svet ni za šibke.

Adam. Vstani.

Vstani.

Ko padeš,

imaš priložnost pokončno vstati. Prav?

Naredi se močnega.

Ko se bo obrnil, te bo videl.

Pokazal mu boš, da znaš sprejeti udarec.

Ko se bo obrnil, ne bo videl prestrašenega fantka,

ampak moža.

Kaj bo videl?

Moža. -Dobro. Glej.

Takoj ko se bo obrnil.

Sprehodi se.

Konec zabave. Nazaj na delo.

Adam. -Kaj delaš tu?

Sledila sem ti.

Ja, ampak sem sem prišel, da bi bil sam.

Ne bodi tak skvink.

Meni se nisi zdel šibek.

Danes na urjenju.

Očetu pa sem se.

Je tisto vedežinja?

Kaj gleda?

Kralj Randor, napadli so nas.

Vse imam pod nadzorom.

Kraljeva straža je izurjena za to.

Obljubim,

da vam in vaši družini ne bo hudega.

Varno vas bom spravil v Sivo lobanjo. Straža!

V redu je. Naju se drži.

Teela! Pridi. -Oči.

Bojim se.

Kdo te je naučil to besedo? Jaz že ne.

Vse bo v redu, ljubica.

Dokler sem tu, se nimaš česa bati, pa naj se zgodi karkoli.

Pridi.

Pojdite zdaj! Pojdite!

Preveč jih je. -Velika vojska pomeni le eno.

Več tarč.

Pojdite!

Za mano.

Sem gremo.

Prav. Tu ostanite.

Pomehkuženi dvorni fantki.

Gospod, pojdite in se ne ustavljajte.

Pojdite. To bom jaz uredil.

Nekdo bi se rad tepel.

Ne približuj se.

Kako si drzneš priti v moje mesto? Ne veš, s kom imaš opravka?

Pa mi povej.

Duncan sem, poveljnik kraljeve straže.

Kraljev vojni svetovalec.

In danes…

In danes…

Ti je spodletelo.

Oči.

Dajmo, vstani. Daj, prosim.

Teela.

Spodletelo mi je.

Pridi.

Drži se.

Randorjevo kraljevanje se bo nocoj končalo.

Počutil si se tako močnega, da nisi več gledal, kaj preži v sencah.

Jaz sem bil.

Jaz sem prežal.

V najglobljih in najtemnejših kotičkih vesolja

sem prežal.

Zdaj sem stopil na svetlo

in opazoval boš svoj propad.

Pojdita in se ne ozirajta.

Adam, ne skrbi, fant moj. Ščitil te bom.

Bodi močan, sin. Zadržal jih bom.

Oči? -Pojdita.

Oči!

Kaj mi boš naredil, hudobnež?

Samo glavo ti bom odsekal.

Ne glede na mojo usodo, Eternos nikoli ne bo tvoj.

Tvoja palača so samo zidaki in steklo.

Tvoja krona, oprava.

Ne. Hočem tvojo oblast.

Zla-Lin?

Zla-Lin.

Dobro ste povedali g. Skeletor. Poezija.

Odvedi ga, njegov čas je minil.

Ob novi zori

bo Eternija priča mojemu vzponu.

Prav. Končal sem. -Seveda, gospod.

Ko dvignem pest, sem končal. -Ja.

To je crescendo.

Bomo vedeli za prihodnjič.

Prihajajo.

Siva lobanja bo padla. -Ne, vzdržala bo.

Prinesi mi meč, otrok.

Ja, zdaj, hitro.

Meč moraš odnesti na varno. Daleč stran od tod.

Potem naj bo to kraj, kjer ga ne bodo nikoli našli. Moj dom.

Adam, pazi nase.

Nikoli ne pozabi, od kod izviraš.

Ta meč je moj.

Daj mi ga, bodi priden. -Ne drzni si narediti koraka.

Mami!